Kako postaneš prehranski skrajnež (in kaj o tem meni Mario Sambolec)

Večkrat smo bili priča kako močno in vplivno je lahko takšno stališče. Predvsem na področjih politike ter religije je skrajnost redna tema mnogih pogovorov in menim, da prehrana ne zaostaja več mnogo, če sploh.

• LCHF: škrob, marš stran.
• KETO: cona brez ogljikovih hidratov.
• VEGI: meso je reinkarnirani John Dillinger – državni sovražnik št. 1.
• PALEO: samo tisto, kar je bilo na voljo v času naših prednikov vsaj deset tisoč let nazaj.

… vstavite katerokoli dieto, vsaka ima svojo »zastavo« (seznam pravil in zapovedi).

Na srečo ni še nihče razstrelil pekarne v imenu LCHF prehrane ali javno linčal mesarja zaradi zločinov proti živini. Kljub temu je možno čutiti vedno močnejši pritisk prehranskih skrajnežev, ki potiskajo svoja radikalna, pogosto neosnovana prepričanja po grlu boljšega zdravja željnih naivnežev.

Meso ali rastline. Ogljikovi hidrati ali maščobe. Paleo ali Vegan? Menim, da so takšna vprašanja dimna zavesa, ki skriva ključ do bistva zdrave prehrane.

Zakaj diete delujejo?

Odgovarjam v treh točkah, ki so skupne praktično vsem dietam oz. prehranskim pristopom.

1. Več pozornosti pri izbiri hrane.

Ko se nekdo odloči izboljšati zdravje s prehrano, avtomatsko postane bolj pozoren:

• Po čem posega. Ne poznam diete, ki bi temeljila na uživanju predelane hrane, ali osebe, ki bi ne vedela, da steklenka Nutelle »na žlico« ni najbolj bistra izbira v želji shujšati.
• Koliko tega izbere (količinsko). Normalna porcija skutne pite zame je vse – cel pladenj. Ko se odločim za spremembo na bolje, se morda zadovoljim že z enim kosom. Če sem tak karakter.
• Kako pogosto si to privošči. Če si je 20 kilogramov težji Mario privoščil burek in jogurt vsak dan, odkar želi shujšati pa le trikrat na teden in preostale dni raje izbere solato, bo to vsekakor napredek proti verziji Mario light(er).

Poleg tega se verjetno vsi dobro zavedamo, da je zelenjava fajn, sadje tudi, jajca so bojda (spet) ok, kak grški jogurt ali pusta skuta bi bila tudi dobrodošla in verjetno ne bi škodilo, če mastna pleskavica večkrat postane riba. Tak tok razmišljanja prevzame krmilo nad našimi odločitvami, ko se gremo zdrave prehrane in posledično vodi v točko 2.

2. Boljše počutje zaradi hranilno bogatejših živil.

Kot rečeno ne poznam diete, ki bi temeljila na uživanju predelane hrane in to je skupno tudi vsem štirim izpostavljenim.

Najsi gre za zelenjavo, oreščke, sadje in polnovredna žita, … ali puste kose mesa, ribo in jajca. Sladki krompir ali navaden, kosmič ali avokado, … v vseh primerih gre za pravo, minimalno predelano, hranilno bogato hrano.

Slabše počutje, pomanjkanje motivacije in koncentracije, upad libida, nespečnost, glavoboli in razdražljivost, tudi težave s hormoni in z nadzorovanjem telesne teže lahko izhajajo iz pomanjkanja nekaterih osnovnih, rečemo jim tudi esencialnih hranil.

Ko pričnemo uživati naravna živila, vnesemo s prehrano več hranil, kar posledično pozitivno vpliva na naše počutje.

Nekatere diete celo svetujejo dodati določena hranila v obliki prehranskih dopolnil, kot so vitamin D, magnezij, maščobe omega 3 idr.

Ko se počutimo bolje imamo več energije. Več motivacije. Med drugim tudi za gibanje in opustitev preostalih navad, ki jih v novem stanju ne cenimo več toliko (ponočevanje, popivanje, kajenje, …).

3. Lažji nadzor energijskega ravnovesja.

Ohranjanje normalne telesne teže je poleg izbiranja večinoma minimalno predelane hrane še ena skupna lastnosti dolgo-živečih ljudstev po svetu.

Prekomerna telesna teža (odvečna telesna maščoba, če sem natančen) je najbolj natančen napovedovalec smrtnosti iz vseh vzrokov (vir 1, vir 2). To v bistvu pomeni, da ni važno ali se izogibamo cukru ali ne, jemo kruh ali ne. Če smo predebeli nismo zdravi. Ali vsaj ne bomo zelo dolgo.

Verjetno bo zdravstveno stanje aktivnega posameznika z normalno telesno težo, ki si privošči sem ter tja kakšno »pregreho« boljše, kot pretežke osebe, ki se je uspela zrediti na izključno LCHF/VEGAN/KETO ali PALEO prehrani.

Gibanje je pri tej točki nezanemarljiv dejavnik. Ste opazili, da nisem napisal trening, temveč gibanje – ohranjanje osnovnih telesnih sposobnosti, kot je hoja, vstajanje s tal (brez rok), plazenje po vseh štirih, predklon, nošenje težjih stvari, počepanje, potiskanje s prsi in nad glavo. Če to dosežemo z redno in naklepno vadbo, super. Z razgibanim življenjskim slogom, prav tako super. Kakorkoli, sedenje na riti večino budnih ur v dnevu in dan za dnem očitno »ubija« (prinaša kopico neželenih zdravstvenih posledic).

Kako nekdo sploh postane goreč zagovornik določenega prehranskega tabora (skrajnež)?

V menzi kjer si Bojan privošči svoje vsakodnevno kosilo, so pretekli mesec zamenjali kuharico. Naveličana Sabina je predala lasno mrežico nasmejani Anji, ki želi navdihniti meni s sezonskimi, svežimi in moderno vegetarijanskimi recepti v skladu z lastno prehransko filozofijo.

Bojan in Anja sta se dobro ujela. Vsakič prijazno pokramljata in Bojan pogosto izbira med Anjinimi dnevnimi specialitetami. Namesto dunajca in pomfrija nastopi večkrat solata z mešanimi stročnicami, močnate golaže so nadomestile zelenjavne enolončnice, kruh so postali vegi krekerčki, katere Anja pripravi iz ajde, različnih semen ter zelišč. Bojan jih pogosto vzame s seboj za malico s kosom sadja.

Bojan: »Veš, odkar me tako dobro hraniš sem shujšal že 3 kilograme.«

Anja: »Res? To je zaradi vegetarijanske prehrane.«

Bojan: »Misliš?«

Anja: »Seveda! Meso je zelo nezdravo.«

Bojan: »Hm … res imam več energije. Celo v službo se po novem vozim s kolesom in mika me, da bi se vpisal na neko vadbo.« Sigurno je nekaj na tem. Posluš’, ta vikend grem sigurno na Šmarno. Greš z mano?« … jo je nato povabil in za namen tega prispevka sploh ni pomembno kaj je Anja odvrnila. Recimo, da je privolila. Bo tako potešen romantični del moje duše.

Bojan je v želji napredovati še hitreje pritisnil po gasu vegetarijanstva – postal je vegan. Odstranil je preostale vire živalske prehrane, kupil ultra hud sokovnik in začel vsako jutro blendati svoj zajtrk iz polne gajbe sadja in zelenjave.

Pol leta je minilo in shujšal je preko 10 kilogramov, pretekel Ljubljanski maraton ter se naučil do Šmarne in nazaj z zaprtimi očmi. Z izjemnim rezultatom le potrjuje vero v izbiro prehrane. Veganstvo je očitno prava stvar, saj je povsem spremenilo njegovo življenje. To mu daje pogum in željo povedati vsem o svoji preobrazbi ter prepričevati v enak preskok.

»Pi**a postaja nadležen s tem veganstvom«, se pogovarjajo Bojanovi kolegi v službi. »Niti na pivo ne moreš z njim, da ne bi spet težil kako meso povzroča raka, zaradi holesterola nam bo razneslo srce, veganstvo je najboljše za vse in bo rešilo svet … Si videl, kako je popenu zadnjič, ko smo šli v Larsa? Misl’m, čist' je šou u ku**c.«

Kje kisnemo?

X drži, ker drži Y in Y je prav, ker je prav X. Skratka, X drži, ker je prav X. Takšnemu sklepanju se po latinsko se reče circulus in probando, po angleško circular reasoning in po naše krožna logika.

Gre za način razmišljanja, kjer se namenimo zaključiti s tistim, s čimer smo začeli. Na primer: Zagovornik LCHF diete je mnenja, da so ogljikovi hidrati »škodljivi«, zato bo izbiral takšne podatke in vlekel zaključke, ki njegovo predpostavko potrjujejo, ne zavračajo.

Bojan se veganstvom do sedaj že identificira. Če izgubi svoje prepričanje, izgubi del sebe, zato se bo naučil tistih argumentov, ki njegovo mnenje zagovarjajo, ne postavljajo pod vprašaj.

Ključni moment je Anja in nauk zgodbe, da so za vse krive ženske.

Šala. Če se za hip vrnemo na prvi del članka, v katerem je v treh točkah predstavljeno bistvo zdrave prehrane in ključ po katerem deluje večina diet, bo verjetno lažje prepoznati skrajnosti in omejitve selektivnega razmišljanja.

Ko se odločimo sprejeti zastavo določene diete in prisežemo spoštovati njene zakonitosti, kakršne koli že, (pre)stopimo na pot sprememb. Včasih so te pozitivne. Posebej, če prihajamo iz standardne ko-ga-jebe kuhinje, polne predelane, manjvredne, po naključju in okusu izbrane »kvazihrane«.

Skratka:

• Pogosto štartamo iz (hranilnega) manjka in kaloričnega presežka. »Debeli« in »bolni« smo ker jemo preveč kalorično bogate, vendar hranilno revne hrane.
• Na dieti postanemo bolj pozorni na svoje izbire: vključimo več naravne, manj predelane hrane in s tem odpravimo pomanjkanja določenih vitaminov, mineralov, omega 3 maščob ter določenih koristnih rastlinskih spojin (vlaknine, polifenoli).
• Zato se počutimo bolje. Povrne se motivacija, izboljša koncentracija, postanemo bolj aktivni, … tako lažje uravnavamo energijsko ravnovesje in shujšamo.
• Rezultat pripišemo dieti. Sigurno so ogljikovi hidrati. Ne, meso je tisto. Ni, inzulin je ključ. Ne nori, najbolj so zaslužni super presni smutiji. Kje pa, samo po šesti prenehaj jesti in bo problem rešen.
•  Zanemarimo vse ostale spremembe, ki so se zgodile sočasno, prej in potem, nastavimo mikrofon na max in začnemo blesavo tuliti o svojih zaključkih vsem, ki želijo prisluhniti ali jih prav malo briga.

Za finale ukradem ta mikrofon in ponovim refren članka:

Zdravi ste, ker …

… in ne zaradi:

• Mesa, ogljikovih hidratov, “čarobnega” stanja prehranske ketoze, eksotičnih rožic, ure 18.00, posta (izpuščanja zajtrka), nepotrebnega izogibanja glutena in laktoze, posebnih sposobnosti visoko tehnološkega, metalnega zobovja z 1200 vati »ugrizov« na sekundo (seveda mislim na blender), … to so le dimne zavese, ki zakrivajo bistvo, se spomnite?

      

Mario Sambolec, dr. Feelgood, nutricionist PN1, ACA, trener in predavatelj FZS.

Mario, z vzdevkom dr. Feelgood, je eden vodilnih in najbolj priznanih strokovnjakov za prehrano pri nas. Svojo unikatno filozofijo ruši stereotip klasičnih »fitneserskih« diet in tistih, ki pravijo, da so za zdravje potrebne skrajnosti.

Mario se predstavi kot prehranski agnostik – neopredeljen v svetu prehrane in odprt za različne znanstveno podprte pristope, ki so lahko uporabni ter učinkoviti v praksi za cilj posameznika s katerim sodeluje.

Njegovo podjetje dr. Feelgood utira nove smernice zdravemu odnosu do lastnega telesa in uči o pomenu primerne vadbe ter prehrane za posameznika in njegov specifičen cilj. Najsi bo ta več energije, boljše počutje, odpraviti določeno zdravstveno težavo, izoblikovati atletsko postavo ali za vselej izgubiti nekaj odvečnih kilogramov.

Mario je dejaven v različnih športih kot trener za osnovno/specifično pripravo in svetovalec za športno prehrano ter uporabo prehranskih dopolnil.

Dr. Feelgood je vključen v pravzaprav vse pomembnejše slovenske revije in publikacije, njegovo ime najdete na mnogih spletnih portalih in je reden strokovni gost v televizijskih oddajah. Napisal je na stotine člankov, ki so v celoti zbrani na blogu internetne strani drfeelgood.si.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ