Kako svetovna zdravstvena stroka odgovarja na rastoče mite o koronavirus cepivu

7. 12. 2020, 13:40 | Zdravje | Piše: D.H.

                            Kako svetovna zdravstvena stroka odgovarja na rastoče mite o koronavirus cepivu (foto: profimedia) profimedia

Tik pred prihodom težko pričakovanega cepiva proti covid-19, so se začele širiti različne informacije, ki med javnostjo že zbujajo dvome in strah o varnosti in učinkovitosti tega ključnega orožja za boj proti pandemiji. Vprašanja so različni mediji že naslovili na strokovnjake z vseh koncev sveta – zbrali smo nekaj ključnih odgovorov.

Bo cepivo spreminjalo človeški DNK?

Na spletu se je pojavilo opozorilo, da cepivo uporablja t.i. mRNA tehnologijo, ki doslej še nikoli ni bila testirana ali odobrena, ker naj bi vplivana na človeški DNK. Drži le to, da nobeno mRNA cepivo doslej še ni bilo potrjeno, so pa v preteklih letih potekala številna testiranja tovrstnih cepiv na ljudeh in pokazalo se je, da so izredno učinkovita in varna. Tovrstno cepivo le uporabi delček genetske kode covid-19, da producira virus v človeškem telesu, kar telo potem zazna kot virus in prične ustvarjati protitelesa.

Mark Lynas iz znanstvene ekipe univerze Cornell je za Reuters povedel, da nobeno cepivo ne more spreminjati človeškega DNK. »Genetska modifikacija bi vključevala namensko vstavljanje tujega DNK v nukleus človeške celice, cepiva pa tega preprosto ne počnejo,« je povedal.

Bo cepivo 'prekurilo' moj imunski sistem?

To je zelo tipičen strah pri vnosu cepiva, a mnoge študije potrjujejo, da cepiva nimajo takšne moči. V študiji iz leta 2018, ki je vključevala 900 cepljenih dojenčkov iz šestih bolnišnic, niso odkrili niti ene povezave med cepivi in kasnejšimi okužbami, ki so jih ti dojenčki dobili, kar pomeni, da cepivo ni vplivalo na imunski sistem.

Kot dodatno potrjujejo tudi zdravniki, cepiva ne preobremenijo imunskega sistema, ampak naredijo prav obratno, saj ustvarijo imunski odziv, ki pomaga zmanjšati možnosti pojava same okužbe oziroma komplikacij, ki bi se ob okužbi lahko pojavile.

Cepivo je bilo odobreno prehitro, zato ni varno

Večina cepiv resda potrebuje leta za razvoj, testiranje in odobritev pri vseh ustreznih deležnikih. A v tej izredni situaciji, v tej nepredstavljivi zdravstveni in ekonomski krizi, so znanstveniki delali z rekordno hitrostjo. Ogromno denarja, časa in pozornosti je bilo v zadnjem letu usmerjeno zgolj in samo v razvoj in testiranje cepiva proti covid-19.

Hitrost pridobitve tega cepiva ne pomeni, da se je ubiralo kakršnekoli bližnjice. Proces je bil popolnoma enak kot pri razvoju drugih cepiv, le da je preusmeritev ogromnih količin denarja v razvoj omogočila, da se je celoten proces pohitril.

Je cepivo sploh varno pri ljudeh, ki imajo pridružene bolezni?

Kot je za Chronicle povedal dr. Azeem Majeed, profesor primarne nege in javnega zdravja na univerzi Imperial College v Londonu, je bilo za prihajajoča cepiva izvedenih ogromno testiranj na ljudeh. Pri teh testih so vključevali ljudi različnih starostnih skupin in z različnimi zdravstvenimi slikami. Rezultati so pokazali, da je cepivo varno v vseh testnih skupinah.

Cepiva ne potrebujem, če se cepijo drugi

Da programi cepljenja lahko ustrezno delujejo, mora biti cepljena zadostna količina populacije, sicer se virus še naprej vztrajno širi. Namen cepljenja je, da se doseže t.i. čredna imunost. Če se izdaten odstotek ljudi ne bo cepilo, se bodo izbruhi okužb nadaljevali, kar lahko po nepotrebnem podaljša potrebe po ukrepih in še nadalje obremenjuje zdravstveni sistem.

Imunost lahko dosežem tudi tako, da preprosto prebolim covid-19

Na nek način to drži. A upoštevati je treba dva ključna parametra. Prvi je ta, da nihče ne ve, na kakšen način bo potekala okužba in tveganja, da bo prišlo do neželenih komplikacij so nedvomno večja, če se z virusom dejansko okužimo.

Cepiva proti covid-19 so se izkazala za zelo varna, medtem ko je covid-19 precej nepredvidljiva bolezen, ki ima lahko resne dolgoročne posledice.

Drugi ključni parameter pa je sama imunost po preboleli okužbi. Trenutno še ni dokončno potrjenih rezultatov o tem, kako dolgo naj bi imunost po preboleli okužbi trajala, sploh pri tistih, ki so bolezen prestali z zelo blagimi simptomi.

Viri: Reuters, Moderna, Pfeizer, Chronicle, DW