Dolga leta je skrbel za svoje zdravje in dobro poznal opozorilne znake, a ko jih je nekega jutra začelo pošiljati njegovo lastno telo, sprva niti sam ni mogel verjeti, kaj se dogaja.
Srčni infarkt ne prizadene samo ljudi, ki kadijo, imajo visok krvni pritisk, povišan holesterol ali prekomerno telesno težo. Ti dejavniki sicer povečujejo tveganje, vendar njihova odsotnost ne pomeni, da je človek pred infarktom povsem varen. To je na lastni koži spoznal ameriški kardiolog William Wilson iz Fort Wayna v Indiani. Januarja 2018 je bil star 63 let, redno je telovadil, imel normalno telesno težo, ni kadil ter ni imel visokega krvnega pritiska ali povišanega holesterola. Edini pomembnejši dejavnik tveganja, ki ga je poznal, je bila družinska anamneza – njegov oče je doživel srčni in možganski infarkt. Kljub temu je bil prepričan, da je v odlični telesni pripravljenosti.
Začelo se je z nelagodjem v prsih
Tistega dne je bil Wilson na dopustu. Žena se je odpravljala na vadbo in pridružil se ji je v telovadnici. Po njegovih besedah ni intenzivno treniral; poudaril je celo, da bi se mu lahko povsem enako zgodilo doma ali v trgovini. Ko je začel uporabljati napravo za hojo po stopnicah, je v prsih začutil nelagodje.
Ni šlo za nenadno ostro bolečino. Občutek je opisal kot neprijeten pritisk oziroma stiskanje v prsih. Kot kardiolog je seveda dobro poznal simptome srčnega infarkta, toda prvih 30 do 60 sekund jih ni povezal s seboj. Nato se je začel nenavadno močno potiti. Glede na to, kako malo se je naprezal, je bilo potenje nesorazmerno. Pozneje je povedal tudi, da je v ogledalu opazil, da je njegov obraz postal izrazito sivkast.
"To se meni ne more dogajati"
Čeprav je vse življenje zdravil ljudi s srčnimi težavami, se je odzval podobno kot številni njegovi pacienti – z zanikanjem. Sam pri sebi je skušal najti drugo razlago za simptome. Misel, da bi prav on doživljal infarkt, se mu je zdela skoraj neverjetna. Toda pritisk v prsih ni popustil. Postajal je vse hujši, Wilson pa je pozneje priznal, da je približno deset minut poskušal samega sebe prepričati, da ne gre za srčni infarkt. Nato se je pojavil še simptom, ki ga je presenetil.
Nenadoma je moral nujno na stranišče
Wilson je začutil zelo močno potrebo po odhodu na stranišče. Prav ta del njegove zgodbe je pozneje pritegnil veliko pozornosti, saj nenadne potrebe po uriniranju ali odvajanju blata večina ljudi ne pozna kot možnega spremljajočega pojava srčnega infarkta.
Wilson je pojasnil, da lahko med infarktom pride do sprememb v delovanju avtonomnega živčnega sistema, ki nadzoruje telesne funkcije, na katere zavestno ne vplivamo – med drugim tudi potenje. Nekateri ljudje lahko zato začutijo potrebo po uriniranju ali odvajanju blata.
Odšel je na stranišče v telovadnici, kjer ni bilo nikogar. Takrat ga je postalo strah, da bi lahko umrl prav tam in ga nekaj časa nihče ne bi našel. Hitro je odšel ven in poiskal ženo. Pomembno pa je poudariti, da sama nenadna potreba po stranišču ni specifičen znak infarkta in ima lahko številne povsem druge vzroke. V Wilsonovem primeru je bila pomembna zato, ker se je pojavila skupaj s pritiskom v prsih, močnim potenjem in drugimi znaki.
Ženi je povedal, da misli, da doživlja srčni infarkt. Wilson je nato poklical urgentni oddelek bolnišnice, v kateri je sam zdravil bolnike. Pozneje je opisal ironijo položaja: vajen je bil klicati urgenco in napovedati prihod bolnika z infarktom, tokrat pa je moral povedati, da infarkt doživlja sam. Ko je prispel v bolnišnico, ga je zdravstvena ekipa že čakala. Opravili so srčno kateterizacijo. Wilson je v prvotnem pričevanju za Parkview Health pojasnil, da je pri njem prišlo do razpoka oziroma rupture aterosklerotičnega plaka, kar je sprožilo dogajanje, ki je povzročilo infarkt.
Zakaj se je zgodilo nekomu, ki je živel zdravo?
Wilsonova zgodba opozarja na pomembno dejstvo: zdrav življenjski slog lahko zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja, ne more pa ga popolnoma odpraviti. Pri njem je bila pomembna tudi družinska obremenjenost. Njegov oče je v preteklosti doživel tako srčni kot možganski infarkt. Wilson je po dogodku poudaril, da ljudje nismo "popolni" in da se srčni infarkt lahko zgodi tudi osebi z razmeroma nizkim tveganjem. Njegova najpomembnejša lekcija pa je bila druga: simptomov ne smemo predolgo racionalizirati in čakati, da bodo izginili sami.
Preberite še:
- Tihi morilec, ki ne izbira: kako prepoznati znake srčnega infarkta in pravilno ukrepati?
- Kardiolog, ki je doživel srčni infarkt, opozarja: 4 simptomi pred zastojem srca, ki jih ne smete ignorirati
- Strokovnjaki odkrili poseben simptom, ki se pojavi dan pred srčnim infarktom
Pri sumu na infarkt je pomembna hitrost
Srčni infarkt se ne začne pri vseh ljudeh enako. Wilsonov se denimo ni začel z nenadno dramatično bolečino, ampak s postopnim nelagodjem in pritiskom v prsih. Ob srčnem infarktu se lahko pojavijo tudi močno potenje, težko dihanje, slabost, omotica ter bolečina ali nelagodje, ki se širi v roko, hrbet, vrat ali čeljust. Posamezni simptomi se lahko med ljudmi razlikujejo. Wilson je po svoji izkušnji posebej poudaril, da je pri zdravljenju infarkta ključnega pomena čim hitrejši prihod v bolnišnico.
Njegova zgodba ima zato precej preprosto sporočilo: tudi če živite zdravo in nimate večine običajnih dejavnikov tveganja, nenavadnega pritiska ali nelagodja v prsih – zlasti če ga spremljajo močno potenje, težko dihanje, slabost ali drugi nenadni simptomi – ne gre ignorirati.
