Strokovnjaki svarijo pred tem zelo razširjenim početjem.
Čeprav si veliko ljudi težko predstavlja jutra brez skodelice kave, strokovnjaki svetujejo, naj po prebujanju s kavo nekoliko počakamo. Naše telo namreč zjutraj izloča stresni hormon, ki se imenuje kortizol, inzaradi katerega se zjutraj že brez kave počutimo bolj budne.
Za kavo primernejši drugi deli dneva
Ker je raven kortizola zjutraj naravo povišana, telo takrat ne potrebuje dodatne stimulacije s kofeinom. Če kavo kljub temu pijemo, pa lahko to dodatno vpliva na nastajanje tega hormona, okrepi lahko našo toleranco in ščasoma vodi v odvisnost od kofeina.
Raven kortizola je v človeškem telesu običajno najvišja trikrat na dan: pred 9. uro, med 12. in 13. uro ter med 17.30 in 18.30. Za pitje kave naj bi bili po mnenju strokovnjakov primernejši vmesni deli dneva, ko raven kortizola nekoliko upade.
Odziv na kofein se sicer med posamezniki razlikuje. Na naše počutje lahko poleg količine zaužite kave vplivajo tudi občutljivost na kofein, kakovost spanja in splošno zdravstveno stanje.
Pozitivni učinki opustitve kajenja
Mnogi ob kavi tudi kadijo, kar poveča tveganje za razvoj srčno žilnih bolezni. Opustitev kajenja ima številne koristi za zdravje, srčno-žilni sistem se začne obnavljati že kmalu po zadnji cigareti, nekatere fiziološke spremembe pa se pojavijo že v nekaj urah.
Raziskave kažejo, da je pet let po prenehanju kajenja tveganje za bolezni srca občutno nižje kot pri ljudeh, ki še vedno kadijo. Kljub temu je za popolnejše zmanjšanje tveganja potrebnega več časa. Traja lahko od deset do 15 let, preden se tveganje za srčno-žilne bolezni približa tveganju pri ljudeh, ki niso nikoli kadili.
Prenehanje kajenja zato ostaja eden najpomembnejših korakov za izboljšanje zdravja srca in celotnega organizma.
