Kdaj in kako pri zdravljenju uporabljati antibiotike – okrogla miza na temo »Antibiotiki NISO bonboni«

19. 11. 2021, 10:07 | Zdravje

                            Kdaj in kako pri zdravljenju uporabljati antibiotike – okrogla miza na temo »Antibiotiki NISO bonboni« (foto: profimedia) profimedia

Še pred petimi leti nismo mogli niti predvideti, da se bo učinkovitost antibiotikov začela tako hitro zmanjševati. Pandemija Covida-19 je protimikrobno odpornost še pospešila. Odgovornost za smotrno uporabo protimikrobnih zdravil je na medicinski skupnosti in vseh nas. Samo tako se ne bomo znašli v situaciji, ko učinkovitega antibiotika za naše zdravljenje enostavno ne bo.

Antibiotiki niso rešitev za okužbe, ki jih povzročajo virusi, kot so navadna gripa ali prehladi, ampak so učinkoviti samo proti bakterijskim okužbam. Edino zdravnik je tisti, ki lahko sprejme pravilno odločitev o tem, ali so antibiotiki pri določenem obolenju res nujni. To so na regionalni okrogli mizi z naslovom »Antibiotiki niso bonboni« soglasno sklenili vodilni zdravstveni strokovnjaki iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Istoimenska kampanja ob Evropskem dnevu antibiotikov in Svetovnem tednu ozaveščanja o antibiotikih poteka med 18. in 24. novembrom v številnih državah. V parku Zvezda v središču Ljubljane so ob tej priložnosti postavljene plakati, ki simbolizirajo bakterije, maskota v obliki bakterije pa bo mimoidočim ves teden delila izobraževalne letake.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je eden največjih izzivov sodobne medicine vse večja porast bakterij, odpornih na antibiotike, do česar prihaja prav zaradi nepravilne in prepogoste uporabe le-teh. Napačna in nepotrebna uporaba antibiotikov lahko povzroči odpornost bakterij na bodoče terapije, kar predstavlja nevarnost za zdravje, tako za tiste, ki nepravilno jemljejo antibiotike, kot tudi za tiste, ki bi se lahko okužili z odporno bakterijo.

Antibiotiki se pogosto uporabljajo za okužbe dihalnih poti, ki so najpogostejše okužbe pri ljudeh,  čeprav so te običajno posledica virusnega obolenja.  Svetovna zdravstvena organizacija tako v letošnjem sporočilu zdravnikom izpostavlja nepotrebno predpisovanje antibiotikov pri gripi, prehladu in akutnem bronhitisu, saj bi se lahko na tem področju naredila znatna racionalizacija v porabi antibiotikov. Podatki Evropskega sistema za spremljanje odpornosti na protimikrobna zdravila kaže, da se uporaba antibiotikov veča, visok delež odpornosti pa je zabeležen prav v državah južne Evrope, vključno s Slovenijo.

Spremljanje in nadzor nad širjenjem odpornih vrst bakterij sta zato izjemno pomembni, še posebno v ranljivejših skupinah, kot so novorojenčki in majhni otroci. Bakterijska pljučnica in sepsa sta namreč med glavnimi vzroki smrtnosti pri otrocih, mlajših od pet let, medtem ko okoli 30 odstotkov novorojenčkov s sepso umre zaradi okužbe z bakterijami, ki so odporne na več vrst antibiotikov.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v zadnjih letih v Sloveniji sicer beležimo rahel trend v zmanjševanju ambulantnega predpisovanja protimikrobnih zdravil. Kljub temu pa več kot četrtina Slovencev še vedno vsako leto vzame vsaj eno škatlico antibiotika. Nujno potrebno je zmanjševanje predpisovanja protimikrobnih zdravil širokega spektra in njihova zamenjava s protimikrobnimi zdravili za ciljno zdravljenje okužb.

V bolnišničnem okolju predstavljajo največji izziv zdravljenja gram-negativne bakterije, ki so odporne na več zdravil. Žal se vse pogosteje pojavljajo bakterije odporne na vse antibiotike, kar onemogoča pravilno zdravljenje okužb, je povedala  doc. dr. Mateja Logar iz UKC Ljubljana.

Nepravilna uporaba antibiotikov se je pogosto pokazala tudi pri obolelih s Covidom-19,  saj je le majhen delež obolelih razvil sekundarno bakterijsko okužbo. Žal je s pojavom Covida-19 narasel pritisk na enote intenzivnega zdravljenja, kjer so bolniki, zaradi številnih invazivnih posegov, še posebej dovzetni za okužbe, ki jih povzročajo odporne bakterije.

Na okrogli mizi so poleg doc. dr. Mateje Logar, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, sodelovali tudi prof. dr. Arjana Tambić Andrašević, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni Dr. Frana Mihaljevića, prof. dr. Daniela Bandić Pavlović, dr. med., Univerzitetni klinični center Zagreb, izr. prof. dr. Ivana Ćirković, Inštitut za epidemiologijo, Medicinska fakulteta Beograd, prof. dr. Ivan Kosalec, Fakulteta za farmacijo in biokemijo Zagreb in moderator okrogle mize Sven Pal, dr. med, nacionalni koordinator WAAW (World Antimicrobial Awareness week–Svetovni teden ozaveščanja o protimikrobnih zdravilih) in EAAD (European Antibiotic Awareness Day –Evropski dan antibiotikov) za Hrvaško.

Nepravilno jemanje antibiotikov je eden največjih javnozdravstvenih problemov današnjega časa in je vzrok za porast bakterij, odpornih na antibiotike, zaradi katerih vsako leto umre 33 tisoč ljudi. Učinkovitost antibiotikov se zmanjšuje s hitrostjo, ki je še pet let nazaj nismo mogli niti predvideti. Če bomo nadaljevali s takšno uporabo antibiotikov, se lahko Evropa vrne v obdobje, ko antibiotiki še niso obstajali, in ko je bila že navadna bakterijska okužba, kot je vnetje pljuč, smrtonosna. Sogovorniki na okrogli mizi so sklenili, da je prav zaradi tega zavest o smotrni, pravilni in odgovorni rabi antibiotikov velikanskega pomena za ohranitev njihove učinkovitosti in s tem stabilnosti zdravstvenega sistema.

Vsak od nas lahko doprinese k ohranitvi učinkovitosti antibiotikov s svojim odgovornim ravnanjem, so se ob koncu okrogle mize strinjali govorci. Ostala ključna sporočila, ki so jih razpravljalci izpostavili:

  • antibiotiki so učinkoviti samo pri bakterijskih okužbah, medtem ko pri  virusnih obolenjih, kot sta prehlad ali gripa, ne učinkujejo in tudi ne preprečujejo širjenja virusa;
  • nesmotrna uporaba antibiotikov lahko povzroči odpornost bakterij na terapijo z antibiotiki in posledično povzroči nedelovanje antibiotikov, ko bodo ti potrebni;
  • pred jemanjem antibiotikov vedno poiščite nasvet zdravnika. Potem ko vam zdravnik predpiše antibiotik, ga jemljite na predpisan način;
  • po prenehanju jemanja ne hranite antibiotikov, ki so vam ostali. Če ste dobili odmerek, ki je višji od predpisanega, se obrnite na farmacevta po nasvet o tem, kako zavreči preostanek zdravil.