Iščemo odgovorne za (pre)dolge čakalne vrste v zdravstvu

Piše: Ana Turk

15. 1. 2020, 06:00 | Zdravje | Vir: STA | Piše: Ana Turk
Iščemo odgovorne za (pre)dolge čakalne vrste v zdravstvu (foto: profimedia) profimedia

Spomnimo najprej na tri ključna dejstva.

  • Čakalne vrste na specialistične preglede so pod Alpami vse daljše.
  • Vlada in ZZZS sta v skrajševanje čakalnih vrst zmetala že več kot 142 milijonov evrov, učinka pa ni.
  • Učinkovito skrajševanje čakalnih vrst pod Alpami ni mogoče. Zakaj?

    

Ker smo še pred dobro pomladjo pod Alpami premogli natančen seznam, koliko je treba čakati na te in one specialistične preglede, koliko na operacijo kolena in druge posege, zdaj, ko smo še globje v 21. stoletju, pa teh številk nenadoma ne premoremo več.

Sestavili smo seznam treh ključnih odgovornih, ki so nam jo hote ali nehote zakuhali.

1.

Nekdanja zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc z odločitvijo, da ukine dotedanji sistem beleženja čakalnih dob v zdravstvu, imenovan NaČas (nacionalni čakalni seznam) in namesto tega uvede sistem eNaročanje.

A vsak dober gospodar bi star sistem obdržal, dokler nov sistem ne zavrti kolesja v polnem teku.

Zagovor Kolarjeve: »Da bi ohranili star sistem NaČas? Dajte, no. Pa saj to je bil tako zastarel sistem, da ga ni bilo mogoče nadgraditi. Šlo je za ročno in neveredostojno napisane čakalne vrste. Tisto sploh ni bil sistem. Sicer pa ne razumem, kako smo lahko zdaj brez podatkov o čakalnih vrstah. Od uveljavitve eNaročanja te podatke zbira in ureja Nacionalni inštitut za varovanje zdravja. Ti imajo sigurno podatke, da jih javno ne objavijo, imajo pa sigurno kakšen interes, ne mi govorit.«

2.

Nina Pirnat, nekdanja državna sekretarka na zdravstvenem ministrstvu, ki je Kolarjevi pomagala pri vzpostavitvi sistema eNaročanje in ukinitvi sistema NaČas, za nagrado – tako sklepamo – pa dobila tron prve dame prav tistega Nacionalnega inštituta za javno zdravje NIJZ, ki naj bi zdaj skrbel za zbiranje in objavo podatkov o čakalnih vrstah.

Zagovor Pirnatove: »Neposredno se z eNaročanjem nisem ukvarjala, sem pa sodelovala pri pripravi zakonske podlage o elektronskih zbirkah podatkov v zdravstvu; ta je omogočila uvedbo eZdravja, torej tudi eNaročanja. Že takrat pa smo se zavedali, da nov sistem ne more v trenutku stoodstotno delovati, saj je bilo treba sistem šele izgraditi, da bi začeli vsi izvajalci v zdravstvu na enak način poročati o čakalnih vrstah. Zakaj potem nismo ohranili prejšnji sistem NaČas, me sprašujete? Ker ga ni bilo mogoče nadgraditi. Sicer pa Načas in eNaročanje nista primerljiva.«

3.

Vseh 50 poslancev, ki so 26. septembra 2017 glasovali za spremembe Zakona o pacientovih pravicah Kolarjeve in s tem dokonočno ukinili sistem NaČas, namesto tega pa uvedli sistem eNaročanje, ki prejšnji mesec – svari ekonomistka Marjeta Kuhar – še vedno ni deloval.

»Res je, da sistem NaČas ni bil optimalen, ampak še vedno je bil uporaben vsaj do te mere, da čez noč ne bi ostali brez prepotrebnih podatkov o čakalnih vrstah, ne pa da so ga ukinili še preden so preverili, kako nov sistem eNaročanje deluje. Tako pa so zamenjali staro za novo, dobili mačka v žaklju in zavestno uničili še tiste podatke o čakalnih vrstah, ki smo jih z muko in velikimi napori vzpostavljali dolga leta,« dodaja Kuharjeva.

In kateri poslanci so glasovali za spremembe zakona, ki jih je pripravila Kolarjeva?

Julijana Bizjak Mlakar, ustanoviteljica Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva in nekdanja vodilna na Vzajemni in ZZZS, njen zagovor pa: »Na poslansko mizo dobiš veliko materiala in verjemite, da ne uspemo vsega podrobno preučiti, zato menim, da je bilo verjetno narejene veliko reklame za ta zakon in danih veliko obljub, da sem glasovala za. Vprašanje pa je, kako so se te obljube pozneje izpolnile. Tega pa ne vem.«

Za spremembre je glasoval tudi Jani Moderndorfer, nekdanji član sveta Onkološkega inštituta in nekdanji nadzornik ljubljanskega klinčinega centra. Njegov komentar: »Ta sistem sem zavestno podprl, ker prejšnji sistem ni bil nikakršen, saj je vsaka bolnišnica poročala po svoje in podatke so sporočali, ko so imeli čas in kot se jim je zljubilo. No, res pa je, da tudi danes še vedno nimamo točnih podatkov, saj se je izkazalo, da NIJZ temu ni kos. Sicer pa po mojem mnenju ta inštitut tako ali tako ni nikoli deloval, kot bi moral. Zato upam, da bo aktualni minister pristojnost za zbiranje podatkov o čakalnih vrstah prenesel na ZZZS.«

In kako je glasoval nekdanji poslanec in nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar? »Absolutno sem bil proti temu zakonu, ker je trapast, saj je zrušil še tiste dobre evidence, ki smo jih premogli. Kako sem glasoval, se pa ne spomnim,« razgrinja Gantar, ki glede na seznam glasovanja ni glasoval proti, ampak se je glasovanju preprosto izognil.

Ukinitev starega, še preden pride do novega

Poglejmo razloge, zakaj smo našteto z zdravstvom tesno prepleteno podalpsko skupino zapisali na seznam odgovornih.

  • Leta 2008 pod Alpami dočakamo zakon o pacientovih pravicah in pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah, ki določata, da mora pacient dobiti nujno zdravstveno storitev najpozneje v 24 urah, če na napotnici piše nujno, in najpozneje v treh mesecih, če na napotnici piše hitro. Pacienti z napisom redno na napotnici bi morali zdravastveno storitev prejeti najkasneje v šestih mesecih.
  • Nacionalni inštitut za javno zdravje 1. maja 2011 prvič objavi podatke o številu čakajočih na 61 zdravstvenih storitev.
  • Sistem NaČas ima 95 odstotno zanesljive podatke, poudarja strokovnjakinja za čakalne vrste Marjeta Kuhar.
  • Zakon o pacientovih pravicah in njegove spremembe, ki jih pripravi nekdanja ministrica Kolarjeva, začnejo veljati aprila 2018. Sistem NaČas takrat ukinejo.
  • Če aprila 2018 še rapolagamo s podatki, pri katerem izvajalcu bomo čakali najdlje in nad dopustno čakalno dobo, in pri katerem bomo najhitreje pregledani, operirani, od maja 2018 – svari ekonomistka Marjeta Kuhar – teh podatkov nimamo več. Pravzaprav jih ni bilo do dandašanji, ko so na NIJZ le začeli streči s podatki o čakalnih vrstah. A še niso popolni, saj jih ne sporočajo vsi izvajalci. Zatika se jim – tako Pirnatova – s koncesionarji.

Več kot 75 tisoč pacientov čaka nad dopustno mejo

Na zagovor kličemo ministrstvo Aleša Šabedra, saj je za nadzor nad zakonom Kolarjeve povečini odgovorno ministrstvo. Naše prvo vprašanje pa: kaj konkretno so storili, da bi pod Alpami v 21. stoletju spet premogli številke o čakalnih vrstah. Njihov odgovor? Da si na veliko prizadevajo vzpostaviti sistem eNaroačnje in odpraviti tehnične težave. Kaj konkretno pri tem počnejo? O tem v njihovem odgovoru ni niti besede. Jih je pa toliko več, ko se razpišejo, kaj vse so storili in še bodo glede skrajševanja čakalnih vrst.

  • Razvoj metodologije za planiranje kadrov v zdravstvu;
  • povečanje števila vpisnih mest na študijskih programih medicina in dentalna medicina;
  • ukrepi za "uvoz" tujih zdravnikov;
  • več storitev za paciente in plačilo izvajalcem za povečan obseg programa.

Ampak, kako lahko vlagajo in so od aprila 2018 vlagali v skrajševanje čakalnih vrst, kako so in še snujejo število kadrov, če pa nimajo realne slike, kaj se v praksi v zdravstvu sploh dogaja? Sta ministrstvo in ZZZS v tem prehodnem obdobju, ko nismo imeli podatkov o čakalnih vrstah, v njihovo skrajševanje vlagala milijone kar na pamet?

»Res je, da je nacionalni inštitut prav v teh dneh objavil podatke o številu čakajaočih 1. oktobra lani, a to so še vedno več kot tri mesece in pol stari podatki in še ti niso povsem natančni, saj o čakalnih vrstah še vedno ne poročajo vsi. Je pa iz oktobrskih številk razbrati, da imamo skoraj desetino več čakajočih, kot smo jih imeli decembra 2018, od tega jih kar tretjina oziroma 75.370 pacientov čaka nad dopustno dobo,« z alarmantnimi številkami streže Kuharjeva.

  • Graf: Število čakajočih se je od decembra 2018 do oktobra 2019 povečalo za +9,8%

      

A Pirnatova se kot prva dama nacionalnega inštituta zaradi nepopolnih in neažurnih podatkov izgovarja: »Če se primerjamo z drugimi državami, lahko ugotovimo, da države spremljajo tiste zdravstvene storitve, kjer želijo izvajati dodatne ukrepe, vlagati v izboljšave. Nobena država ne poroča o vseh čakalnih vrstah.«

Kar drži, besedo preprime Kuharjeva. »Pa saj tudi v Sloveniji nismo nikoli poročali o vseh čakalnih vrstah. Smo pa poročali precej bolj ažurno. Pa še na eno dejstvo gre opozoriti, če se že primerjamo z drugimi državami; nobena država ni uničila sistema za spremljanje čakalnih vrst in dob čez noč in ostala brez podatkov, temveč so nov sistem razvijali tako dolgo, da je bilo mogoče učinke finančnih ukrepov vlad transparentno preverjati,« zaokroža Kuharjeva in pri tem svari tudi na odgovornost do slovenskih pacientov.

Ti imajo po zakonu pravico do podatkov o čakalnih vrstah, teh pa od aprila 2018 praktično ni bilo. Še več: pravico imajo izvedeti tudi razloge, zakaj čakajo dolgo, predolgo.

A Pirnatova na vprašanje o tej odgovornosti do pacientov, zastavili smo ji ga trikrat, ni odgovorila.

Ana Turk
Novinarka

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri