Kdo so ljudje, ki so se pripravljeni prostovoljno okužiti s koronavirusom

Že v aprilu se je sestavila organizacija po imenu 1Day Sooner, posvečena testiranju zdravil in cepiv proti covid-19 neposredno na prostovoljcih. Ti prostovoljci so pripravljeni, da se namenoma okužijo z virusom SARS-CoV-2 in v kontroliranem okolju postanejo testni zajčki, v želji, da bi lahko s svojo požrtvovalnostjo pomagali k hitrejši zmagi na to trpežno pandemijo.

Po poročanju CNN testiranja na ljudeh, četudi včasih kontroverzna, niso nič novega in so jih uporabljali pri mnogih drugih, tudi zelo nevarnih boleznih, na primer koleri, tifusu, malariji in celo pri čisto običajnem nahodu.

Prostovoljci v teh covid-19 testih bi bili za svoje sodelovanje plačani, a kot je zapisano na uradni strani organizacije, je finančna kompenzacija odvisna od vsakega posameznega primera posebej, v največji meri glede na protokole uporabljane pri testiranju. Nekatera etična načela namreč zavračajo plačevanje prostovoljcev, a so pri organizaciji 1Day Sooner prepričani, da sodelujoči v raziskavi s sodelovanjem ne smejo imeti stroškov, zato so plačila bolj kot ne le poplačila potnih stroškov, izgubljenega delovnega časa ter stroškov z morebitnimi poškodbami, kasnejšo nego in podobno.

A plačevanje prostovoljcev ni edina kritika, ki jo je organizacija prejela. Ena od opomb je tudi, da pri testiranju sodelujejo skorajda izključno mladi, zdravi ljudje (ker organizacija kot takšna ne sme sprejemati ljudi, ki so v rizičnih skupinah), kar pa ne predstavlja širše populacije.

Številni izdelovalci cepiv, med njimi AstraZeneca, Sanofi in BioNTech, so zavrnili sodelovanje z organizacijo. Medtem je trenutno 11 cepiv že v tretji fazi razvoja, a na londonski zdravstveni šoli LSHTM komentirajo, da prva cepiva proti covidu-19 morda ne bodo najboljša cepiva in zato ostaja veliko razlogov, zakaj bi bilo vredno nova cepiva preizkusiti tudi v širših testiranjih na kandidatih, ki so se potem pripravljeni prostovoljno izpostaviti okužbi.

Njihova utemeljitev je, da se tretja faza cepiva močno razlikuje od testov, ki bi jih izvajali pri organizacijah, kot je 1Day Sooner, saj je občutna razlika med možnostjo okužbe v vsakdanjem življenju – kot to izkušajo v tretji fazi – in med namerno izpostavljenostjo virusu v kontroliranem medicinskem okolju.

Da bi bilo vse skupaj čim bolj varno, se je tudi določilo, da se ti testi izvajajo na mladih (v tem primeru mlajših od 34 let), zdravih ljudeh, saj imajo manj kot 1 odstotek tveganj za težji razvoj bolezni, v kolikor cepivo ali zdravilo ne deluje. A ob tem kritiki ponovno dodajajo, da gre kljub temu za nevarno početje, saj dolgoročne posledice bolezni covid-19 še niso znane – je pa jasno, da v nekaterih primerih, sploh pri bolnikih, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, stranski dolgoročni učinki bolezni so možni.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord