27. 12. 2012, 10:42 | Vir: Liza
Amalija Klopčič (Altra): S šivanjem v boj nad duševno in socialno stisko
"Naši uporabniki zagotovo lahko nekaj najdejo zase, saj izvajamo 52 delavnic in aktivnosti. Če pa ne, je dovolj že, da pridejo, sedijo v dnevnem prostoru in se družijo. Če si v depresiji, je veliko že to, da zjutraj vstaneš, se urediš in prideš sem."
Altra, nevladno društvo na področju duševnega zdravja v skupnosti, ima v okviru programa dnevnega centra tudi podprogram šivalnica. "V njej je zaposlena mentorica šiviljske delavnice, tudi sama članica Altre, v šiviljsko delavnico pa se vključujejo uporabniki psihiatričnih storitev, samo delo pa je prilagojeno njihovim zmožnostim in sposobnostim," pripoveduje predsednica društva Amalija Klopčič.
Kaj vse se dogaja v okviru šivalnice?
Člani Altre pomagajo pri šivanju, izdelavi igrač in pri popravilih. V sklopu šivalnice imamo tudi omaro z rabljenimi oblačili, ki je v predprostoru. Ljudje namreč zelo neradi priznajo stisko in revščino, tako pa si lahko neopaženo vzamejo obleke. Opažali smo, da veliko povprašujejo naše člane, predvsem zaposlene so večkrat spraševali, kje bi lahko dobili oblačila, bilo pa jim je nerodno iti na Karitas ali Rdeči križ. Pri nas vlada vzdušje zaupnosti, saj nas poznajo.
Zdaj že pridejo, se oblečejo v jakno in pokažejo: Glej, kako lepo sem dobil. Tudi zaposleni prinašamo rabljena oblačila, prav tako nas nemalokrat pred vrati društva čakajo vrečke, škatle ... Res je, da izvajamo svetovanja in imamo stanovanjske skupnosti, ampak težko svetuješ, če je človek lačen in nima bunde. Predvsem pa je dobro, ker naša šivilja prinesena oblačila pregleda, pošije in uredi. Ve pa tudi, kaj je za koga, in pripravi vrečke ter jim jih ponudi sama ali pa naši strokovni delavci.
Ko kdo pride v tvojem puloverju, se ti zdi fino, imaš občutek, da je še vreden. Tudi zaposleni kdaj vzamemo kakšen kos in tako sporočamo: Nimam s tem težav, vzamem, porabim in prinesem nazaj.
To pomeni, da svoje člane navajate na samostojnost?
Večina naših uporabnikov je povsem sposobnih živeti samostojno – z malo podpore in spodbude. Eni je potrebujejo več, drugi manj, nekateri potrebujejo le varen program, ki jim ga zagotovimo. Razdeljujemo tudi hrano, saj od E.Leclerca in Mercatorja velikokrat dobimo živila, ki so pred iztekom roka, nam pa blazno veliko pomenijo.
Kot društvo dobimo tudi hrano od Karitasa in Rdečega križa, da jo razdelimo svojim uporabnikom. V društvu tudi svetujemo, vendar ne moreš svetovati, če je človek lačen, zato jim najprej zagotovimo še kaj drugega. Neštetokrat jih tudi spodbudimo in pošljemo do Mire v šivalnico ter vprašamo, ali kaj potrebujejo.
Se pravi, da v šivalnici lahko dobijo obleke in se še česa naučijo?
Eni nikoli niso imeli teh spretnosti, eni jih ohranjajo, eni pa se naučijo na novo, ker imamo delavnice šivanja. Mira jih nauči šivati ročno in na stroj. Zagotovimo jim prostor in stroje, učimo jih tudi likati. Velikokrat kdo pride in si želi zlikati kakšen kos obleke.
Ni problema, le zlikati si mora sam, ker jih učimo samostojnosti in neodvisnosti. V šivalnici šivajo tudi pregrinjala in živalce iz tekstila. Izdelki se prodajajo za prostovoljne prispevke, s katerimi financiramo društvo in za dejavnosti v njem. Smo namreč neprofitna organizacija. Iz prispevkov kupimo kakšen material za delavnice ali naredimo propagandne materiale, karkoli.
Več o Društvu Altra in njenih dejavnostih na www.altra.si
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
