Ko se za masko nasmeha skriva stiska

Nevidni sovražnik

25. 12. 2019, 06:00 | Zdravje | Piše: Katja Štingl
Ko se za masko nasmeha skriva stiska (foto: Unsplash) Unsplash

Dober prijatelj, s katerim sem tedensko v kontaktu in živi sam, se mi dva dni ni oglasil na telefon. Socialnih omrežij nima, prav tako mi ni odgovoril na spletno pošto. Sicer nisem oseba, ki bi zganjala paniko, a tretji dan sem že sestavljala bojni načrt, kako bom vdrla v njegovo stanovanje, da preverim kaj se dogaja. 

Zakaj? Ker mi je mar. In ker se duševna stiska pogosto skriva za masko nasmeha.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije si na svetu vsakih 40 sekund nekdo vzame življenje, napovedi za 2020 so črne. Ta čas naj bi se razpolovil!

V Sloveniji 451 ljudi na leto v povprečju izgubi bitko s samim seboj, kar nas glede na število prebivalstva uvršča blizu svetovnega vrha samomorilnosti.

Ob besedi duševna stiska se nam pred očmi pogosto prikaže podoba strtega, brezvoljnega človeka, kako doma leži na postelji in s praznim pogledom ure brezupno strmi v strop, svojo čustveno praznino nadomešča z obiski hladilnika, joče sključen na tleh kopalnice ali utaplja žalost v drogah in alkoholu. Najbrž ga že nekaj časa niste videli v javnosti, če pa ga že srečate, izgleda kot turoben oblak sive megle, ki bo vsak trenutek izpuhtel v nič.

Pa je res tako? Ne vedno.

Depresija, nevidni sovražnik družbe

Prikličimo si v spomin obraze slavnih imen kot so igralec Robin Williams, seks ikona Marilyn Monroe, modni oblikovalec Alexander McQueen, komaj 28-letni svetovno znan DJ Tim Bergling (Avicii) in še marsikdo bi se znašel na dolgem seznamu oseb, za katere bi na prvi pogled rekli, da imajo vse, kar bi si človek sploh lahko želel – uspeh, slavo, lepoto in denar. Njihove fotografije krasijo nasmehi do ušes, iz oči jim sije navidezna sreča. Kaj imajo skupnega? Ni jih več med nami. Vsi so si zaradi depresije vzeli življenje.

Že pred leti je grška evropska poslanka Evangelia Tzampazi opozorila, da je v Evropski uniji storjenih več samomorov zaradi depresije, kot pa je žrtev prometnih nesreč na evropskih cestah. Depresijo je poimenovala kar nevidni sovražnik. Po predvidevanjih naj bi bila do leta 2020 najpogostejša bolezen v razvitem svetu.

Na težavo je opozoril tudi spletni medij Bored Panda, ki je objavil 218 fotografij posameznikov različne starosti, objavljenih na njihovih socialnih omrežjih, posnetih le nekaj dni ali ur pred samomorom ter takšnih, ki se borijo z depresijo. Nobena od njih ne kaže znakov bolezni ali sporočilo samomora. Klica na pomoč ni zaznati.

Sprožili so množično spletno kampanjo #faceofdepression (obrazi depresije), v kateri je bil eden najbolj ganljivih prispevkov video, ki ga je delila Talinda Bentley, vdova pevca Linkin Parka Chesterja Benningtona, v katerem se pevec sproščeno smeji le 36 ur pred tragičnim samomorom. »Takole izgleda depresija,« je zapisala ob njem.

Ranljivost ni znak šibkosti

Zato bodimo pozorni na »nevidnega sovražnika«. Še zlasti v teh prazničnih dneh, ko smo lahko zaradi pričakovanj družbe, kako bi se morali počutiti, še bolj občutljivi in nagnjeni k stiski, kot med letom.

Bodimo ljubeče prisotni v odnosih, naučimo se brati med vrsticami, kajti besede včasih govorijo eno, resnično počutje človeka pa je lahko povsem drugače. Začutimo osebo, ki nam stoji nasproti. Poglejmo jo v oči. Prisluhnimo neznancu.

Ne vemo, skozi kakšno obdobje se prebijajo posamezniki, ki jih dnevno srečujemo. Naša iskrena pozornost lahko komu reši življenje.  

In predvsem, preverjajmo svoje bližnje (tudi spodnjo starejšo sosedo, ki že leta živi sama), pozanimajmo se, kako so, če kaj potrebujejo. S tem nimam v mislih obsedene dnevne kontrole, temveč le kratko sporočilo ali klic vsake toliko časa, s katerim bomo pokazali, da nam ni vseeno.

Pri vsem tem pa seveda v prvi vrsti ne pozabimo nase. Priznati sebi in pokazati človeku, da smo ranljivi in v stiski, ni znak šibkosti, temveč moči. Imejmo (se) radi. 

SOS - prva pomoč, če ste v duševni stiski:

  • Klic v duševni stiski, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana (19-7h): 01 520 99 00
  • TOM telefon otrok in mladostnikov (12-20h): 116 111
  • Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan): 116 123


Društvo Zaupni telefon Samarijan februarja 2020 v Ljubljani organizira usposabljanje za nove prostovoljce, ki bodo delo opravljali na telefonu za klic v stiski. Vabljeni vsi, ki v sebi gojite občutek za pomoč sočloveku, ste empatični in pripravljeni delo opravljati prostovoljno.

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Katja Štingl
Novinarka

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri