Mislite, da ste med poletnimi večeri povsem varni, ko se od glave do peta popršite s priljubljenim repelentom? Nova, naravnost šokantna študija razkriva, da bi s tem lahko dosegli ravno nasproten učinek.
Najpogosteje uporabljena aktivna sestavina v sredstvih proti komarjem - dietiltoluamid (DEET) - tvega izgubo učinkovitosti. Komarji se namreč lahko naučijo povezati njen vonj z obetom obilnega obroka, zaradi česar jim postane privlačna, kaže eksperimentalna študija, objavljena v britanski reviji Journal of Experimental Biology.
Študija je namreč pokazala, da izurjeni komarji raje pičijo tistega, ki se je zaščitil s sredstvom proti komarjem, kot tistega, ki se ni, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Študija se je osredotočila na komarje ščitarje (Aedes aegypti), ki vsako leto okužijo več deset milijonov ljudi in širijo smrtonosne bolezni, kot so denga, zika, rumena mrzlica in čikungunja.
Razvili Pavlov refleks
Raziskovalci so komarje urili z uporabo pogojevanja, načela učenja, na katerem temeljijo znani poskusi ruskega fiziologa Ivana Pavlova, v katerih so se psi naučili povezovati zvok zvonca s hrano. Komarje so dali v mrežasto ohišje iz blaga z vrečko tople ovčje krvi, ki je bila postavljena tik izven njihovega dosega. Ko so začeli sesati kri, so raziskovalci vnesli vonj sestavine DEET. Po štirih ponovitvah poskusa je več kot 60 odstotkov žuželk poskušalo sesati kri že ob samem zaznavanju vonja, čeprav krvi na mreži ni bilo.
Nato so komarjem dali možnost izbire med dvema človeškima rokama, med katerima je bilo samo na eni sredstvo proti komarjem. Tisti komarji, ki jih niso urili, so se izogibali tej roki, tiste, ki so jih urili, pa je privlačila.
Avtorja študije sta izpostavila, da dejansko ne vemo, zakaj sestavine, kot je DEET, odvračajo komarje.
Komarji se prilagodijo na podlagi izkušenj
Eden od avtorjev, francoski biolog Clement Vinauger z ameriške univerze Virginia Tech, je poudaril razširjeno prepričanje, da sredstva proti komarjem delujejo zaradi svoje kemijske sestave, ker ima DEET zanje neprijeten vonj ali pa da jim njegova kemijska sestava preprečuje, da bi zaznavali naš vonj. V študiji pa so pokazali, "da lahko možgani komarja to odzivno reakcijo spremenijo na podlagi izkušenj", je dodal.
S soavtorjem študije, italijanskim fiziologom Claudiom Lazzarijem z univerze v francoskem Toursu, sta še poudarila, da rezultati študije ne kažejo na potrebo po prekinitvi uporabe DEET, ki ostaja ena najučinkovitejših sestavin sredstev proti komarjem, ki so trenutno na voljo. Kažejo pa, da sta čas nanašanja in koncentracija aktivne sestavine morda pomembnejša, kot se je sprva domnevalo.
"Namesto da bi naenkrat nanesli veliko količino sredstva, bi bilo morda bolje, da ga redno ponovno nanašamo, tako da ostane ves čas aktivno in zagotavlja neprekinjeno zaščito," je dejal Vinauger. Lazzari pa je menil, da bi morda morali najti novo, bolj učinkovito in okolju bolj prijazno sredstvo proti komarjem, ki povzroča manj alergij.
