Področje medicine, ki se ukvarja s staranjem, je v zadnjih letih doživelo izjemen razcvet. Odkritja o temeljni biologiji staranja se vse bolj prevajajo v eksperimentalne terapije, ki obljubljajo dolga in zdrava leta življenja.
Najnovejši način pomlajevanja, ki prihaja iz laboratorijev, so cepiva proti boleznim, povezanim s starostjo – rak, srčne bolezni, demenca in druge. Prva izmed teh cepiv bi lahko bila na voljo že do konca desetletja, poroča New Scientist.
Cepiva proti staranju
Prednosti takšnih cepiv so jasne, navaja vodilna znanstvena revija. Vsak ukrep, ki omejuje vpliv starostnih bolezni na ljudi, ki doživijo visoko starost, je dobrodošel. Obetajo tudi zmanjšanje vse večjih družbenih in ekonomskih stroškov teh bolezni. Poleg cepiv se obetajo tudi nova zdravila proti staranju. Med najbolj obetavnimi so metformin, rapamicin in nova generacija senolitikov, ki obetajo čiščenje "zombi" celic, ki povzročajo starostne bolezni.
Senescentne celice, stare ali poškodovane celice, bi morale odmreti, vendar vztrajajo v tkivih in povzročajo težave, pojasnjujejo znanstveniki. So glavni vzrok številnih starostnih stanj, ne le v sklepih, ampak tudi v srcu, jetrih, mišicah in možganih. Raziskovalci že vrsto let preučujejo senescentne celice kot obetaven cilj za upočasnitev, zaustavitev ali celo obrat staranja. Trenutno imamo v razvoju številna zdravila in nekaj obetavnih rezultatov iz poizkusov, opravljenih na ljudeh. Obstaja celo upanje, da bodo z odstranitvijo senescentnih celic izginili tudi drugi vzroki staranja.
Slabi učinki upočasnitve staranja
Seveda pa so pri vseh intervencijah proti staranju možne tudi negativne strani. Če milijoni ljudi živijo bistveno dlje, tvegamo eksplozijo prebivalstva na planetu, ki je že zdaj precej obremenjen. Če cepiva zgolj odložijo nastop starostnih bolezni, bodo le preložila breme za ljudi in družbo. In kot je letos povedal Nobelov nagrajenec Venki Ramakrishnan, je dolgotrajna družba verjetno stagnirajoča družba, kar so znani strahovi staranja prebivalstva. Cilj pri podaljšanju življenjske dobe pa je, da bi ljudje živeli dlje, brez bolezni starosti, nato pa bi nenadoma umrli, brez bolečin in bolezni. Seveda je to vsaj ideja, poudarjajo na New Scientist.
