Morda mislite, da ste varni, a statistika v Sloveniji razkriva srhljivo resnico. Več kot 10.000 naših državljanov se že sooča s posledicami nečesa, kar se na začetku zdi povsem nedolžno, a se lahko sprevrže v usodno diagnozo.
Ob današnjem evropskem dnevu boja proti kožnemu melanomu Onkološki inštitut Ljubljana in Nacionalno društvo bolnikov z melanomom opozarjata na pomen preventive in zgodnjega odkrivanja, ki lahko izboljšata izide zdravljenja. V Sloveniji je kožni melanom šesti najpogostejši rak, ki v zadnjih letih strmo narašča, so opozorili.
Na leto zboli več kot 800 posameznikov
V Sloveniji kožni melanom predstavlja 5,5 odstotka vseh rakov. Med letoma 2020 in 2024 je za melanomom v povprečju letno zbolelo 814 oseb, danes pa med nami živi več kot 10.000 oseb, ki jim je bil rak diagnosticiran kadarkoli v preteklosti, so navedli v sporočilu za javnost.
Kožni melanom sicer spada med rake z dobrim preživetjem, čisto petletno preživetje bolnikov s kožnim melanomom zbolelih je med letoma 2019 in 2023 znašalo 92 odstotkov. "V zadnjih dveh desetletjih se je preživetje bolnikov s kožnim melanomom pomembno izboljšalo, kar je rezultat napredka v sodobnih pristopih zdravljenja, boljše dostopnosti do diagnostike in zdravljenja, zgodnejšega odkrivanja bolezni ter večje ozaveščenosti prebivalstva o pomenu ustrezne zaščite pred soncem," je ob dnevu poudarila strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Janja Ocvirk. Ključna ukrepa za obvladovanje bolezni vseeno ostajata zgodnje odkrivanje in preventiva, je opozorila.
Najpomembnejši dejavnik tveganja ostaja prekomerna in ponavljajoča izpostavljenost ultravijoličnemu (UV) sevanju, zato izogibanje prekomerni izpostavljenosti soncu predstavlja enega izmed ključnih preventivnih ukrepov. Sončne opekline namreč povečujejo tveganje za razvoj melanoma. Pomembna je tudi dosledna zaščita kože s pokrivali, sončnimi očali, UV-zaščitnimi oblačili in nanos zaščitnih sredstev s faktorjem najmanj SPF 30. Tveganje za melanom zmanjšuje tudi neuporaba solarijev, svetujeta organizaciji.
Vsaka sprememba še ni usodna
Posebno pozornost je treba nameniti spremembam na koži. Če se kožno znamenje po oseh dolžine in širine razlikuje in ima nepravilen, nazobčan rob z izrastki, je ključen čimprejšnji pregled in posvet z zdravnikom. Tak posvet je potreben tudi, če premer znamenja meri več kot šest milimetrov, spreminja barvo ali raste nad kožo. Zgodnja prepoznava pomembno prispeva k zmanjševanju bremena kožnega melanoma, ohranjanju kakovostnega življenja in boljšim izidom zdravljenja.
"Najpogosteje zdravljenje vključuje kirurško in sistemsko zdravljenje ter obsevanje. V sodobnem zdravljenju ima pomembno vlogo imunoterapija, ki krepi imunski odziv proti rakavim celicam, ter tarčno zdravljenje, ki deluje usmerjeno na specifične molekularne spremembe v tumorju. V določenih primerih se lahko uporabi tudi kemoterapija," je pojasnila Barbara Perić z oddelka za kirurško onkologijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Bolnikom in njihovim svojcem nudi podporo tudi Nacionalno društvo bolnikov z melanomom, kjer bolnikom pomagajo razumeti njihovo bolezen in jih spodbujajo, da aktivno sodelujejo pri odločitvah glede zdravljenja, je pojasnil Janez Sirše iz društva.
