Maja Povše: "Družba živali je sproščujoča in tega se zaveda vedno več ljudi"

Maja Povše je fizioterapevtka in andragoginja, ki na Soči na oddelku za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji med drugim izvaja terapije s pomočjo psov. 

Pacienti, ki prihajajo na terapijo s pomočjo psov, se morajo s tem, da jih v terapijo vključijo, strinjati, saj ima včasih kdo pred živalmi velik strah. Maja se ob tem spominja gospe, ki se je na terapiji prvič dotaknila psa po več kot 20 letih, po izkušnji pa so jo od sreče oblile solze. Danes ima ta gospa doma svojega psa, ob takšnih terapijah pa beležijo številne spodbudne rezultate. Več o samem procesu v spodnjem intervjuju.

Eno od vaših področij so tudi terapije s pomočjo živali. Kakšen je njihov vpliv na telesno in psihično počutje ljudi?

Vloga živali se je skozi zgodovino spreminjala, so pa človeku živali že od nekdaj pomagale preživeti. No, če izključimo gladiatorske igre in podobne dogodke. Domače živali so že dolgo znane po tem, da delujejo blagodejno na človeka. Družba živali je sproščujoča in tega se zaveda vse več ljudi.

Poleg tega živali ljudi motivirajo k različnim dejavnostim, če ne drugače, je treba poskrbeti za njihovo prehrano, za čistočo prostora, kjer prebivajo, jih tudi negovati ... Živali, kot sta konj in pes, pa poskrbijo tudi za vsakodnevno gibanje na svežem zraku. Posamezniki morda celo med sprehodi spoznajo druge sprehajalce in tako širijo socialno mrežo. Marsikdo, ki živi sam in nima mnogo sorodnikov/prijateljev, si krajša čas in samoto z živalmi. Vse našteto zelo dobro vpliva na duševno, telesno in socialno zdravje ljudi.

Zaradi pozitivnega vpliva živali na človeka se živali lahko vključujejo tudi v obravnavo oseb s posebnimi potrebami, otrok in starejših oseb, kot tudi bolnikov, ki imajo različne bolezni. 

Vse več študij dokazuje, da živali včasih učinkujejo bolje kot katero koli zdravilo, saj imajo resnično terapevtske sposobnosti.

Druženje z živalmi lahko pozitivno vpliva na zdravje pri bolnikih, prav tako pa je stik z živalmi ugoden tudi za človekovo duševnost, saj lahko v težkih življenjskih situacijah pomaga vzpostaviti duševno ravnovesje. Profesor Reinhold Bergler, z univerze v Bonnu, v eni izmed svojih študij tako pojasnjuje, da ljudje, ki imajo psa ali mačko, bistveno redkeje obiščejo zdravnika kot tisti, ki živijo brez štirinožcev. Domače živali namreč poskrbijo za strukturiran potek dneva, za posameznikovo motivacijo in gibanje. 

Terapije s pomočjo psov na Soči izvajate tudi na oddelku za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji. So to poskusne terapije ali ostajajo del rednih terapij? 

Na oddelku za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča izvajamo terapijo s pomočjo psov (AAT) neprekinjeno že od leta 2007. Terapija poteka v prostorih fizioterapije enkrat tedensko po eno uro. 

Delo je individualno in ga ob posameznem pacientu izvajata terapevtski par – pes in njegov vodnik – ter strokovni delavec. Naš pristop je interdisciplinaren, pri pacientu v vlogi strokovnega delavca sodeluje bodisi fizioterapevt, delovni terapevt, logoped ali psiholog, odvisno glede na postavljene cilje, ki jih želimo doseči pri posameznem pacientu. 

Ker izvajamo terapijo s pomočjo psov, ne pa le aktivnosti s pomočjo psov,  po vsakem srečanju terapevtsko obravnavo dokumentiramo. 

Kakšni so cilji takšne terapije s pomočjo psov in katere vaje vključuje? 

Terapija s pomočjo psov je usmerjeni terapevtski program s ciljem izboljšanja gibalnih, spoznavnih, komunikacijskih, čustvenih, motivacijskih in socialnih težav posameznika. Program posameznega terapevtskega srečanja je prilagojen ciljem, ki jih želimo doseči s posameznim bolnikom. 

Med terapevtskim programom se vršijo aktivnosti za grobo in fino motoriko, na primer pripenjanje ščipalk za obešanje perila na pasjo dlako, zavezovanje rutice, masaža psa; vaje za izboljšanje občutenja, senzibilitete, na primer božanje psa; vaje za ravnotežje in koordinacijo gibanja, na primer hoja čez ali okoli psa; trening hoje, kot je na primer vodenje psa na povodcu; sproščanje, na primer dajanje priboljškov psu; izvajanje različnih funkcionalnih aktivnosti, na primer nameščanje ovratnice, krtačenje, čiščenje zob; kot tudi aktivnosti za izboljšanje govora, na primer poimenovanje delov telesa; dajanje navodil, kot sta 'sedi, 'lezi' ...  in kognicije, predvsem spomina, pozornosti in izvršitvenih funkcij, na primer sestavljanje sestavljanke s sliko psa, pogovor o psu   …

Je prav pes tudi najpogosteje uporabljena in najprimernejša žival za terapevtske namene? 

Najpogosteje se za terapijo z živalmi uporablja pes, saj je med vsemi živalmi človeku najzvestejši spremljevalec, je učljiv, poslušen in mobilen. Zelo pogosto se v terapevtske namene vključujejo tudi konji. Terapija 'na konju oz. s pomočjo konja' se imenuje hipoterapija, kjer govorimo predvsem o terapevtskem jahanju. 

Za terapijo se lahko uporabljajo tudi druge živali, kot so mačke, zajci, druge živali s kmetije, ptiči, ribe, delfini ... Vendar pa se mnogo živali lahko uporablja bolj v namene druženja ali  izvajanja aktivnosti s pomočjo živali, kot pa za izvajanje terapije. 

Terapija s pomočjo živali je program, ki je skrbno načrtovan za doseganje terapevtskega cilja. Izvajanje programa se sproti spremlja, zapisuje in vrednoti. Prilagojen je posameznemu uporabniku. Če pri tem programu uporabljamo žival, ki ni vodljiva, ki se ne dovoli božati, dotikati, ki je nemirna in glasna, ki jo moti okolica … potem bi taka žival motila terapevtski proces. 

Za terapevtske namene so primerne predvsem neagresivne živali, ki se pustijo veliko božati in nasploh uživajo v stiku s človekom. Ne smejo biti napadalne ali plašne. Navajene morajo biti večjih in manjših skupin ljudi, nenadnega  hrupa, medicinskih pripomočkov – kot so invalidski vozički ali bergle. 

Zaradi zanesljivosti sta v našem okolju najprimernejša za izvajanje terapije pes in konj. 

Kakšna merila so pri tem, kakšen pes je primeren za takšno terapijo? 

Za uporabo v terapevtske namene mora izpolnjevati merila, kot so zanesljivost, predvidljivost, vodljivost, prilagodljivost in ustreznost. Pes, ki je primeren za sodelovanje v terapevtskem procesu, se ne izbira glede na pasmo, saj načeloma ni 'prepovedanih' pasem, ampak se izbira predvsem glede na značaj in temperament.

Za vsako posamezno terapijo se izbira pes glede na potrebe terapevtskega procesa in glede na značilnosti pacienta. Izberemo lahko majhnega ali velikega psa, čistokrvnega ali mešanca, malce bolj ali manj umirjenega ...

Psi morajo verjetno prestati neke vrste usposabljanja za to? Delujejo torej vedno v paru z vodnikom? 

Terapevtski par predstavljata pes in vodnik. Seveda mora tudi vodnik izpolnjevati neke osebnostne značilnosti, da lahko sodeluje v terapevtskem procesu. Kot sem spoznala med dolgoletnim delom s terapevtskimi pari, ki prihajajo iz slovenskega društva za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke, naj bi bil vodnik izjemno odgovoren, spoštljiv in prijazen do ljudi in živali, samostojen, samoiniciativen, komunikativen, iznajdljiv in potrpežljiv. Ob tem pa je zelo pomembno, da ljubeče skrbi za svojega psa, pomembna je tudi velika skrb za higieno psa, saj mora biti ta ob prihodu na terapije čist in počesan.

Kot navajajo Tačke pomagačke, pes in njegov vodnik postaneta terapevtski par po uspešno opravljenem pripravništvu in zaključnem izpitu. Pred začetkom dela mora pes najprej uspešno opraviti testiranje o primernosti za terapevtsko delo, pisni preizkus in pogovor z vodnikom, predložiti je treba potrdilo o nekaznovanosti vodnika, izpis iz CRP (Centralni register psov),  iz katerega je razvidno, da pes nima statusa nevarnega psa. 

Opraviti mora veterinarski pregled, strokovno in kinološko izobraževanje in pridobiti veterinarsko spričevalo, ki izkazuje ustrezno zdravstveno stanje psa. Poleg tega je treba izbrati mentorja in pridobiti njegovo soglasje.

Ko pes prične pripravništvo, mora pripravniški par opraviti najmanj 25 obiskov pod vodstvom mentorja, v vsaj treh različnih ustanovah. Po opravljenih 25 obiskih par opravlja zaključni izpit. V primeru uspešno opravljenega zaključnega izpita izvršni odbor društva podeli psu in njegovemu vodniku naziv terapevtski par. Šele potem lahko samostojno obiskujeta ustanove.

Tako lahko rečemo, da ne more postati terapevtski par čisto vsak posameznik, ko se mu tako zahoče.

Za psa, ki sodeluje pri terapevtskem procesu, velja, da mora biti dvakrat letno pregledan pri veterinarju. Veterinar preveri, ali je pes cepljen skladno z zakonodajo, pregleda splošno zdravstveno stanje psa, preveri tudi  prisotnost notranjih in zunanjih zajedavcev. Ob vsakokratnem pregledu presodi, ali je pes primeren za delo terapevtskega psa. 

Pravijo, da živali čutijo z nami. Kako to izražajo? 

Tu pa res lahko opišem svoja opažanja. Ko pes, seveda skupaj z vodnikom, prvič pride na naš oddelek, ki je v prvem nadstropju, je njegovo vedenje drugačno kot ob naslednjih terapijah. 

Prvič se vidi, da ne pozna prostora, ki ga mora najprej raziskati, ne pozna osebja, ne pozna načina dela pri nas. Naš način dela je individualen, v večini drugih institucij pa je bolj skupinski. Še manj pa je pes ob prvem obisku navajen naših pacientov, ki so v številnih primerih delno samostojni, potrebujejo pomoč druge osebe. 

Pes je pogosto nekoliko zmeden, ne zmore dobro slediti navodilom svojega vodnika ali terapevta. Potem pa je z vsakim obiskom bolj vodljiv. Ob tem tudi izrazito pokaže svoja čustva. 

Pes, ki rad pride v naš terapevtski prostor, vstopi živahno, hitro 'poišče' terapevta, ki ga pozna, ga prevoha, želi božanje ... Prav tako naveže stik s pacientom, se mu pusti božati, čeprav pacient pogosto ne zmore biti nežen, ker mu zakrčenost mišic in odsotnost fine motorike to onemogočata. Če si pes in pacient ne ustrezata, pa sta lahko oba malce nemirna, aktivnosti ne potekajo tekoče, psa lahko umirimo le s priboljški ... 

Psi sicer pregovorno veljajo za človekove najboljše prijatelje. Se kdaj zgodi, da se jih kdo od vaših varovancev boji?

Pacienti, ki prihajajo v terapijo s pomočjo psov, se morajo s tem, da jih v terapijo vključimo, strinjati. Pacienti, ki imajo iz življenja slabo izkušnjo s psi, pogosto to terapijo zavrnejo.

Smo pa imeli tudi že primere, ko je pacient rekel, da se psa boji, a bi predvsem zato, ker ve, da so ti psi bolj mirni in vodeni, radi prišli na terapijo. Torej je bil cilj predvsem povezan s premagovanjem strahu pred psom in tu moram povedati, da zelo uspešno. 

Spomnim se gospe, ki se je na terapiji prvič dotaknila psa po več kot 20 letih in bila potem neizmerno srečna, ni in ni mogla nehati jokati. Danes ima ta gospa doma svojega psa. 

Da, lahko rečem, da smo med izvajanjem terapije s pomočjo psa doživeli več lepih dogodkov, od tega, da je pacient zmogel malce premakniti roko (da bi pobožal psa), česar prej ni zmogel, do tega, da je spregovoril prvo besedo, ko je želel psu nekaj sporočiti.

Kako uveljavljena je ta metoda sicer pri nas in kakšne rezultate ter odzive beležite? 

V Sloveniji aktivnosti ali terapijo s pomočjo psov izvaja že mnogo institucij, od vrtcev do šol, prek šol in zavodov za osebe s posebnimi potrebami, domovi starejših občanov, že zelo pogosto pa tudi bolnišnice. Ta terapevtski pristop je v Sloveniji že zelo pogost, je pa izvajanje aktivnosti pogosteje kot izvajanje terapij.

Za namen evalvacije, torej ocenjevanja uspešnosti terapije, smo v naši ekipi terapevtov izdelali opazovalno-ocenjevalni instrument, ki ga sestavljajo lestvice za gibanje, budnost in pozornost, komunikacijo ter čustveno in motivacijsko stanje, kar so najpomembnejši vidiki, ki jih opazujemo pri naših pacientih.

Ugotavljamo, da ima terapija s pomočjo živali (AAT) pozitivne učinke na večino pacientov, ki so vključeni v AAT. 

Opažamo izboljšanje gibanja, budnosti in pozornosti, izboljšata se sporazumevanje kot tudi čustveno in motivacijsko stanje. Pacienti se AAT zelo veselijo, med samo terapijo pa zavzeto izvajajo načrtovane aktivnosti. Po AAT imajo občutek sproščenosti,  saj stik s psom na njih deluje blagodejno in pomirjujoče. 

Vključevanje terapevtskih psov v programe rehabilitacije priporočamo, saj odzivi pacientov kažejo, da je AAT koristna in uspešna dopolnitev drugih terapevtskih pristopov. 

PREBERITE ŠE: Terapija s konji: "Ganljivo je, kako močna čustva lahko privrejo na površje ob konju"

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord