Mirjana Frankovič o spremembi slabih prehranjevalnih navad

Na trgu je kup ponudbe – od nutricionistov, čudežnih tabletk, osebnih trenerjev do različnih svetovalnic. Očitno vsi hujšamo. V čem pa se vaša svetovalnica vendarle razlikuje od drugih?

Mi delamo predvsem na tem, da si posameznik uredi življenje, mi gledamo na človeka sistemsko in podporno. Ne gledamo samo na to, da bi nekdo shujšal v določenem obdobju, to nima smisla. Pravzaprav urejamo osebnost, s poudarkom na prehranskih navadah in običajno se potem telesna teža uravna kar sama od sebe, seveda z vsemi napori, ki jih človek zavestno vloži v to, da nekaj namerno naredi drugače. Če nekdo zjutraj nima časa, da bi zajtrkoval, skupaj s kandidatom vložimo veliko napora, da najdemo tiste dodatne pol ure za zajtrk. Slabe navade stran, dobre navade noter. Seveda se tudi pogovarjamo o jedilnikih, kaj je v redu, kaj ni v redu, a to je le del procesa.

Pravite, da gledate na celostno strukturo osebnosti. Kaj to pomeni, kako je to povezano s hujšanjem?

Vse posameznikove navade, njegov življenjski ritem in službo, vse moramo poznati, da lahko nekaj spremenimo. Vsem dodamo šport oziroma gibanje. V nekaj mesecih poskušamo kandidate naučiti, da si znajo tudi v situacijah, ko nimajo časa in pravilnega ritma življenja, najti čas za gibanje, zdravo prehrano in tudi čas za svoj mir.

Kaj pa opažate, da je najpogostejša slaba navada?

V naših skupinah najbolj opažam, da ljudje sploh ne poznajo živil, da ne poznajo izbire. Na primer ne vedo, kaj jesti za zajtrk, da si zagotovimo energijo za dan. Mi vendar jemo zato, da lahko delamo, ustvarjamo, se ljubimo, se imamo fajn ... Ne živimo zato, da jemo, ampak moramo misliti na to, da nam tisto, kar pojemo, da najboljšo energijo. Na naših srečanjih skupin se vsaj 40 minut pogovarjamo samo o tem, kaj lahko jemo in kuhamo, o novih receptih, možnostih, kaj nesti s seboj v službo ... Večina misli, da lahko jedo samo krompir in meso. Res se veliko pogovarjamo o novih idejah, kaj lahko še zdravega pripravimo. Do februarja sem si zadala, da bom izdala tudi knjižico z idejami in recepti.

Zelo pomembno je tudi, kako in kje jemo. Treba je jesti počasi, nikakor ne pred računalnikom ali televizijo. Fino je, da jemo na prtu, da si vse lepo pripravimo in počasi uživamo. Nekatere naše punce, ki jedo prehitro, učimo jesti s palčkami. Naši možgani morajo vendar dojeti, da se nekaj dogaja. Če jemo prehitro, naši možgani niti ne zaznajo, da smo siti.

Kako pa je z rekreacijo? Ali ljudje samo preveč jedo ali zanemarjajo tudi gibanje?

Petdeset odstotkov ljudi se ne rekreira. No, 20 do 30 odstotkov jih pravi, da se rekreirajo enkrat na teden, a za gibanje štejejo sesanje stanovanja. Slovenci imamo tudi tako imenovane 'vikend bojevnike', ki čez teden ne delajo nič, nato pa gredo za vikend za več ur v hribe. Treba je migati redno. Mi imamo kompletno ponudbo, ne samo prehranskega svetovan­ja, ampak tudi treninge teka, plavanja, fitnes, zdaj bomo imeli še aerobiko. Ljudi moramo naučiti, kaj sploh pomeni anaerobna vadba.

Kdaj pa človeku klikne v glavi, da spremeni navade?

Imamo tudi psihologinjo, ki dela z našimi kandidati. Veliko je takšnih, ki hodijo od svetovanja do svetovanja in ne naredijo nič. To so igralci, ki v resnici ne želijo spremeniti nič, na svetovanje gredo le, da pomirijo partnerja, starše ... Oni pač igrajo svojo igro, meni se ne da pomagati, moje telo je pač takšno. Psiholog ugotovi, ali si človek sploh želi spremembe. Poskušamo iti tudi v globino, veliko ljudi si sprememb dejansko ne želi, ker se bo s tem vse spremenilo. Veliko ljudi navzven kaže, da si želijo nekaj spremeniti, v resnici pa jih je tega groza, ker jih ta obroč okoli trebuha, 'ta rešilni jopič' ščiti pred svetom. In mi poskušamo razumeti, zakaj ljudje potrebujejo ta ščit.

Predvidevam, da pride k vam več žensk?

Ja, takole je. Ženskam je zelo pomembna lepota, ne toliko zdravje, sploh pri mladih puncah je na prvem mestu lepa postava, šele po 40. letu zdravje postane glavna vred­nota. Fantje pa so večinoma na naših športnih programih. Večina naših fantov se je tudi prijavila na Ljubljanski maraton.

No, povejte, kakšen je zdrav zajtrk. Vsi poudarjajo njegov pomen, a kaj bi res morali jesti zjutraj?

Zajtrk je zagotovo najpomembnejši obrok, ker se zaradi tega ne bomo prenajedali popoldne. To je res pomembno. 40 % ljudi, ki zjutraj zajtrkuje, se v procesu vzdrževanja teže ne bo zredilo nazaj. Zajtrk nam da pomembno energijo, zato mora biti pravilno sestavljen. Mi priporočamo eno enoto žitaric, eno enoto mlečnih izdelkov, lahko tudi sojinih, in eno enoto sadja. Sama priznam, da vedno tudi pijem kavo z mlekom.

Kaj pa če človeku res zadiši nekaj sladkega? Kaj lahko poje?

Mi priporočamo navaden jogurt s sadjem, in če je sila res velika, kakšno proteinsko ploščico, čim bolj zbito. Učimo pa tudi, da si vedno, ko si nekaj močno želimo, vzamemo pet sekund, si vizualiziramo, da smo želeno hrano že pojedli, in gremo stran od 'greha'. Vzeti si moramo čas, da ne pojemo česa prehitro. Drugače pa je naše pravilo, da nikoli ne smemo jesti sladkorja in uživati alkohola. Na začetku je to strogo prepovedano. In še nekaj – tudi večerjati je treba. To, da se ne sme jesti po šesti uri zvečer, je mit. A jesti moramo pametno – na primer košček mesa in ogljikove hidrate v obliki zelenjave.

Besedilo: Tina Lucu, foto: Goran Antley

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord