Moški si redkeje umivajo roke kot ženske

Z raziskavami o tem, kako pogosto si umivamo roke, je vedno križ. Znanstveniki, ki so želeli dejansko odkriti, kakšne imamo navade umivanja rok, so morali biti pri zbiranju podatkov nadvse inovativni. Če bi se preprosto postavili pred vhod v javno stranišče in vsakogar, ki izstopi, vprašali, ali si je umil roke, bi zanesljivo večina rekla 'da' – tudi če to ni res. Le kdo želi biti tisti, ki si potrjeno ne umiva rok?

Da bi dobili kar čim bolj zanesljive podatke, so se raziskovalci podali kar v notranjost javnih stranišč.

Državna univerza v Michiganu je tako za raziskavo razposlala 12 asistentov, da so ure in ure preživljali v različnih javnih straniščih in s kotičkom očesa beležili, kako dosledni smo pri umivanju rok. Rezultati so bili - šokantni.

Ste si umili roke?

Okoli 15 odstotkov moških in 7 odstotkov žensk si po uporabi stranišča sploh ni umilo rok. Od tistih, ki so si umili roke, je 50 odstotkov moških in 78 odstotkov žensk uporabilo milo.

Le 5 odstotkov ljudi pa si je dejansko umilo roke tako, da so učinkovito odplaknili vse bakterije in viruse ter tako preprečili morebitne okužbe.

Ob tem verjetno ne preseneča še ena ugotovitev – več ljudi je v javnem stranišču, večja je verjetnost, da si bodo uporabniki umili roke. Če ni nikogar, odstotek tistih, ki hitro švignejo mimo umivalnika na prostost, dramatično poskoči. Zavedanja, da si rok ne umivamo toliko zaradi drugih kot zaradi lastne varnosti, očitno še nismo ozavestili.

Ko so te podatke združili z raziskavo iz leta 2016, ki je vključevala podatke iz vseh koncev sveta, in jih aplicirali na pojav pandemije, kakršni smo priča danes, so ugotovili, da je pri ženskah 50 odstotkov več možnosti, da se bodo v tovrstnih situacijah držale varnostnih ukrepov pri preprečevanju okužb, kot je npr. umivanje rok, uporaba zaščitne maske ali intenzivnejše čiščenje površin.

Od kod te razlike?

Seveda se je začelo porajati zanimanje, zakaj te razlike sploh obstajajo. In zakaj je razkol med moškimi in ženskami pri elementarni higienski praksi tako velik. Odgovor stroke, ki se sicer ponuja kar sam, se zdi smiseln – ženske so bolj osredotočene na nego.

Ženske negujejo svoje otroke, pogosteje so v družini tiste, ki čistijo (torej negujejo dom), več časa porabijo za osebno nego.

Po drugi strani pa se v to zgodbo vplete tudi tisti prvinski moški pogled, češ, mene že ni strah virusov. Ko so se pogovarjali z nekaterimi posamezniki, ki so švignili mimo umivalnika, so ti trdili, da so že čisti. Z občutkom nepremagljivosti so trdili, da ni potrebe, da si umijejo roke.

A razlog za razlike v pogledu na higieno naj bi segal globlje v zgodovino. V drugo polovico 19. stoletja, ko so se pojavljale prve lekcije za mame in gospodinje, v katerih so poudarjali, da je ženska v celoti odgovorna za zdravje družine in otrok, kar pa lahko zagotovi le z vzpostavitvijo visokih higienskih standardov. Nekateri viktorijanski nauki so zelo neposredno namignili ženskam – če narediš napako, bo otrok umrl.

Motivacija s pravimi sporočili

Strokovnjaki so še ugotovili, da ženske in moške k umivanju rok spodbujajo različna sporočila. Ženske so k umivanju rok bolj spodbudila sporočila, ki so vključevala znanje, recimo: Voda ne ubije bakterij, milo ubije bakterije.

Na drugi strani so se moški bolje odzivali na sporočila, ki so sprožila gnus: Namili in speri, sicer boš to pojedel.

S temi informacijami zdravstvene organizacije vedo, da bo treba do ljudi različno pristopati in jih z ustreznimi sporočili motivirati k pravilnemu umivanju rok. Predvsem moške.

Preberite še: Koronavirus: Bomo po koncu pandemije lahko zaživeli boljše življenje? (piše: Petra W.) ALI Kdo so 'covidioti' in kako jih prepoznate (piše: Darjo Hrib).

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord