Možganska kap vse pogosteje prizadene tudi mlajše.
Možgansko kap pogosto povezujemo predvsem s starejšimi, vendar strokovnjaki opozarjajo, da narašča tudi število primerov med tistimi, ki so šele v svojih dvajsetih, tridesetih ali štiridesetih.
K temu lahko prispeva več dejavnikov, med katerimi so sedeč način življenja, nezdrava prehrana, kronični stres, pomanjkanje spanja, kajenje in različne zdravstvene težave. Neprepoznane dejavnike tveganja lahko imajo tudi mlajši, ki so videti zdravi in so telesno pripravljeni.
Porast primerov povezan s spremembami življenjskega sloga
O razlogih za vse pogostejše pojavljanje možganske kapi pri mlajših odraslih in opozorilnih znakiih, na katere je treba biti pozoren, je za Hindustan Times spregovoril dr. Anup Kumar Singh iz bolnišnice Lifeline.
Kot je pojasnil, je bila možganska kap pri mlajših od 40 let nekoč zelo redka, danes pa se starostna meja vse bolj premika navzdol. Porast primerov zdravnik povezuje predvsem s spremembami življenjskega sloga. Vse več ljudi je podvrženih sedečemu načinu življenja in hitremu delovnemu tempu, ki lahko že v mladih letih prispevata k visokemu krvnemu tlaku, sladkorni bolezni, povišanemu holesterolu in debelosti.
Tveganja še dodatno povečujejo nezdrava prehrana, kajenje, pretirano uživanje alkohola in uporaba psihoaktivnih snovi. Ker gre za vse bolj izrazit trend, dr. Singh priporoča redne zdravstvene preglede že po 35. letu starosti.
Dejavniki tveganja so lahko tudi dedni
Življenjski slog pa ni edini pomemben dejavnik. Tveganje lahko poveča tudi genetika oziroma družinska zgodovina bolezni. Če so se težave, kot so visok pritisk, sladkorna bolezen, povišane maščobe v krvi ali določene dedne motnje strjevanja krvi zgodaj pojavile pri starših, je tveganje za podobne težave lahko večje tudi pri otrocih.
V primeru izrazite družinske obremenjenosti dr. Singh svetuje začetek osnovnih zdravstvenih pregledov že med 20. in 25. letom starosti.
Znaki, ki jih ne smemo ignorirati
Možgansko kap lahko včasih zamenjamo za manj resne zdravstvene težave, kot so migrena, vrtoglavica ali tesnoba. Simptomi se pri možganski kapi običajno pojavijo nenadoma in pogosto prizadenejo le eno stran telesa.
Da bi lahko šlo za možgansko kap, lahko nakazujejo nenadna izguba ravnotežja, vrtoglavica ali zanašanje na eno stran, nenadna izguba ali zameglitev vida, zlasti na enem očesu, povešen ustni kot ali nenadna asimetrija obraza, pa tudi nenadna slabost, teža ali odrevenelost ene noge oziroma roke, nenaden nerazločen govor oziroma težave pri govorjenju ali razumevanju besed.
Prepoznavanje lahko olajša metoda BE-FAST
Ena od metod, s katero si je mogoče pomagati pri prepoznavanju znakov, ki kažejo, da je oseba morda doživela možgansko kap, se imenuje BE-FAST. Gre za angleško kratico, ki lahko pomaga pri hitrem prepoznavanju simptomov. Sestavljena je iz šestih črk:
- B predstavlja besedo Balance oziroma ravnotežje: pozorni moramo biti na nenadno vrtoglavico, opotekanje ali izgubo koordinacije.
- E predstavlja besedo Eyes oziroma oči: pozorni moramo biti na nenadne težave z vidom na enem ali obeh očesih
- F predstavlja besedo Face oziroma obraz: pozorni moramo biti, če se ena stran obraza povesi ali če nasmeh postane asimetričen.
- A predstavlja besedo Arms oziroma roke: pozorni moramo biti, če oseba ne more zadržati dvignjenih obeh rok.
- S predstavlja besedo Speech oziroma govor: pozorni moramo biti na nerazločen ali nenavaden govor, včasih oseba sploh ne more govoriti.
- T predstavlja besedo Time oziroma čas: hitra zdravstvena oskrba je ključnega pomena, zato je treba takoj poklicati zdravniško pomoč.
