Na nevrološki kliniki v času epidemije manj bolnikov z lažjimi možganskimi kapmi

Zaradi bojazni pred okužbo

15. 2. 2021, 14:06 | Zdravje | Vir: STA

                            Na nevrološki kliniki v času epidemije manj bolnikov z lažjimi možganskimi kapmi (foto: Tamino Petelinšek/STA) Tamino Petelinšek/STA

Zaradi epidemije covida-19 so vsaj v prvem valu tudi na nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana beležili manj primerov blagih oziroma prehodnih kapi. Očitno ljudje v takih primerih zaradi bojazni pred okužbo niso poiskali pomoči, kar je po besedah strokovnega direktorja klinike Simona Podnarja zaskrbljujoče.

Glede težjih možganskih kapi se ni dosti spremenilo. Kljub znanim dejstvom, da okužba z novim koronavirusom lahko spodbudi tvorjenje strdkov, se njihovo število ni povečalo. So pa opazili manj primerov blagih oziroma prehodnih kapi, kar je po Podnarjevih besedah zaskrbljujoče, saj se tisti, ki pridejo z blago kapjo, pogosto čez nekaj mesecev vračajo s težjo obliko.

"To je velikokrat neko opozorilo, da bo prišla težja kap pozneje. Ljudje gredo sicer v Sloveniji zelo hitro k zdravniku, a v epidemiji je bila že sama dostopnost zdravstva nekoliko slabša, veliko smo delali na daljavo, ljudje pa so se bali okužbe v bolnišnicah," je na vladni novinarski konferenci povedal strokovni direktor klinike. Po njegovih besedah so se pozneje vendarle začeli zelo hitro odpirati in ambulantna dejavnost kljub kadrovskim težavam v večji meri deluje nemoteno.

V času epidemije so njihovi oddelki večinoma ves čas polni, čeprav so obolevali tudi zaposleni, tako da je v najslabših tednih manjkalo tudi po 50 ljudi, ki so bili bodisi okuženi ali v karanteni zaradi stikov z okuženimi. Številka je zdaj precej upadla in se giblje med pet in deset odstotki, k čemur je veliko pripomoglo, da je že precej zaposlenih prebolelo okužbo, še bolj pa, da so v veliki meri precepljeni.

Kot je dodal Podnar, je še vedno težava predvsem pri medicinskih sestrah in ostalem kadru, saj številni zaenkrat še niso bili cepljeni in še ne razmišljajo o tem. Na nek način je po njegovem mnenju tragično, da ne glede na informacije o tako kakovostnih cepivih, ki so na voljo, še vedno oklevajo celo zdravstveni delavci.

"K sreči smo zdravniki bistveno bolj ozaveščeni glede tega in mislim, da vsaj na naši kliniki skoraj ni zdravnika, ki bodisi ne bi bil cepljen, ali pa je v fazi čakanja na cepljenje po preboleli bolezni," je še dodal Podnar. Spomnil je, da so okoli 25 medicinskih sester začasno prerazporedili na covidne oddelke, večina pa jih je še vedno tam.

Pri tem je opozoril na splošno veliko pomanjkanje medicinskih sester v celotnem zdravstvenem sistemu in izrazil bojazen, kaj bo, če se bo to nadaljevalo še nekaj časa. Sam ne vidi druge možnosti, kot da bodo morali svojci v bolnišnicah pomagati pri negi, zato upa, da se bodo razmere spremenile. Pri tem se mu zdi nesprejemljivo, da sestre v teh časih v veliki meri odhajajo na primarno raven v različne preventivne ambulante.

Kot je še povedal, se okužbam bolnikov niso mogli izogniti niti na nevrološki kliniki. Sprva je do teh prihajalo ali preko zaposlenih ali bolnikov. Zdaj se je stanje glede prvih izboljšalo, saj so ti prekuženi ali precepljeni, ostali pa odhajajo na redna testiranja. Okužbe so prinašali tudi bolniki, čeprav že ves čas vse pri sprejemu hitro testirajo, zdaj pa teste opravljajo še tretji in sedmi dan po sprejemu.