Načrtovano doseganje kolektivne imunosti na Švedskem ne gre po načrtih

Čredna imunost

18. 6. 2020, 13:04 | Zdravje | Piše: D.H.
Načrtovano doseganje kolektivne imunosti na Švedskem ne gre po načrtih (foto: profimedia) profimedia

V času pandemije je Švedska ubrala nekoliko drugačno pot. Če je večina Evrope prisegla na strogo karanteno, je Švedska z milejšimi ukrepi stavila na vzpostavljanje kolektivne oziroma t.i. 'čredne' imunosti. A številke kažejo, da se virus niti ni širil tako hitro, da bi jim to uspelo doseči.

Glavni švedski epidemiolog Anders Tegnell je včeraj izrazil presenečenje nad številkami, ki po analizi 50.000 testov kažejo, da ima protitelesa samo 14 odstotkov prebivalcev švedske prestolnice Stockholm. Tegnell je priznal, da je bila Švedska »presenetljivo počasna« v doseganju čredne imunosti.

V sredo je število smrti zaradi koronavirusa na Švedskem preseglo 5.000, Švedska pa ima tako s povprečjem 44 smrti na 100.000 prebivalcev eno najvišjih smrtnosti zaradi covida-19 na svetu – približno desetkrat višjo kot njihova soseda, Norveška.

Za primerjavo: v Bergamu, epicentru izbruha virusa covid-19 v Italiji, ima protitelesa danes okoli 57 odstotkov prebivalcev. Stroka pravi, da lahko o kolektivni imunosti govori potem, ko je bilo okuženih 60 odstotkov ljudi.

Na to je računala Švedska, ki je v nasprotju s sosednjimi državami in tudi večino drugih držav po Evropi, med epidemijo ohranila odprte nekatere šole, fitnese, trgovine in restavracije. Spodbujali so predvsem socialno distanciranje in prepovedali zbiranja več kot 50 ljudmi. Švedska je tako računala, da bi v času epidemije dosegli kolektivno imunost in se istočasno ognili socialno in ekonomsko uničujoči dolgotrajni karanteni.  

V intervjuju za švedski radio je Anders Tegnell povedal, da je težko razložiti, zakaj so danes številke ljudi s protitelesi tako nizke, ob tem pa dodal, da so ti rezultati stari dva do tri tedne in da so številke danes zagotovo vsaj nekoliko višje. Tegnell je v času epidemije podpiral mehkejše ukrepe in večkrat poudaril, da je covid-19 bolezen, s katero se narod mora naučiti živeti, saj to ni pojav, za katerega bi obstajale hitre rešitve.

Ob visokih številkah smrti, zadnje javnomnenjske raziskave na Švedskem kažejo, da so ljudje nekoliko izgubili zaupanje v to strategijo soočanja z virusom. Kot poroča Bloomberg, je zadnja javnomnenjska anketa pokazala 18-odstotni padec podpori vladnim ukrepom v času epidemije. Če je aprila 63% Švedov podpiralo izbrano strategijo, ji danes zaupa le še 45% vprašanih.

Kljub temu Anders Tegnell vztraja, da sedaj ni smiselno spreminjati začrtane poti. Kot je še povedal v intervjuju, ne obžaluje odločitev z začetka epidemije, saj je prepričan, da strategija še vedno deluje, potrebno jo bo le nekoliko prilagajati. Kot pravi, jih je kriza naučila, da je bilo najbolj nesmiselno zapiranje osnovnih šol. Kot marsikje drugje je koronavirus najhuje udaril med najstarejšimi.

Eno bolj kontroverznih prepričanj Andersa Tegnella je bilo tudi njegovo zavračanje zaščitnih mask kot učinkovite zaščite pred okužbo. Trdi namreč, da so dokazi o učinkovitosti zaščitnih mask »ekstremno nejasni.«

Posledično imajo sedaj Švedi precej omejeno gibanje po evropskih državah. Ciper in Češka republika sta na primer Švedsko uvrstili v 'rdečo cono' držav z najvišjim tveganjem.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri