Dolgoživost ni odvisna samo od prehrane, temveč tudi od vsakodnevnih navad, ki upočasnjujejo življenjski ritem.
Ameriški raziskovalec in avtor Dan Buettner, ki že leta preučuje tako imenovane modre cone oziroma tiste dele sveta, kjer ljudje živijo najdlje in najbolj zdravo, pogosto poudarja, da dolgoživost nima veliko opraviti z odrekanjem, temveč precej bolj z navadami, zaradi katerih je življenje bolj prijetno. Ena takih je preprosta, a podcenjena praksa: kratek popoldanski počitek.
"Dremež, dolg približno 20 minut, nekajkrat na teden, lahko zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni za skoraj tretjino. Ta navada je posebej zakoreninjena v sredozemskih državah, denimo v Grčiji, kjer popoldanski počitek ne velja za lenobo, temveč za del zdravega dnevnega ritma," je razložil na svojem Instagram profilu.
View this post on Instagram
Buettner poudarja, da dolga življenjska doba ni odvisna samo od ene navade. Slabo razpoloženje in slaba prehrana lahko skrajšata življenjsko dobo. "Podatki kažejo, da prehrana, ki temelji na močno predelani hrani, lahko pričakovano življenjsko dobo skrajša tudi do deset let v primerjavi z načinom prehranjevanja v modrih conah, ki temelji na polnovrednih, naravnih živilih. Po drugi strani pa ljudje, ki spadajo med najbolj zadovoljne, v povprečju živijo tudi do šest let dlje kot tisti, ki so kronično nezadovoljni," še navaja.
Preberite še:
- 4 spalne navade, ki jih imajo ljudje, ki najdlje živijo
- Ljudje, ki so dočakali 100 let, so jedli "najbolj zdrav zajtrk na svetu"
- Ljudje, ki so dočakali več kot 100 let, so redno jedli to preprosto enolončnico
Modre cone niso le zgodba o tem, kaj ljudje jedo, temveč tudi o tem, česa so se iz vsakdanjega življenja zavestno odrekli, dodaja avtor. "Manj industrijsko predelane hrane, manj avtomobilov, več hoje in več resničnih, neposrednih stikov z ljudmi. Včasih dolgoživost ne izhaja iz uvajanja novih navad, temveč iz tega, da sodoben način življenja držimo na spodobni razdalji," še pove Dan Buettner.
