Merjenje krvnega pritiska se zdi povsem preprosto, vendar lahko že nekaj vsakdanjih navad precej vpliva na številke, ki jih pokaže merilnik.
Merjenje krvnega pritiska doma je za številne ljudi del vsakodnevne rutine, še posebej za tiste, ki imajo diagnosticirano hipertenzijo. Toda samo to, da imamo doma merilnik, še ne pomeni, da so izmerjene vrednosti vedno zanesljive. Na rezultat lahko vplivajo že skodelica kave, poln mehur, prekrižane noge ali celo pogovor med merjenjem. Specialistka nefrologije dr. Pauline Swift je za britanski Express pojasnila, na kaj moramo biti pozorni, če želimo doma dobiti čim bolj zanesljive rezultate.
Ni treba kupiti najdražjega merilnika
Visoka cena še ne zagotavlja natančnejšega merjenja. Pomembneje je izbrati klinično validiran avtomatski digitalni merilnik z manšeto, ki se namesti na nadlaket. Takšni merilniki so praviloma zanesljivejši od naprav, ki krvni pritisk merijo na zapestju ali prstu. Zelo pomembna je tudi velikost manšete. Če je glede na obseg nadlakti prevelika ali premajhna, lahko dobimo napačne vrednosti, zato pred nakupom preverite priporočila proizvajalca.
Po kavi, cigareti ali telesni aktivnosti raje počakajte
Na krvni pritisk lahko začasno vpliva marsikaj, kar počnemo tik pred merjenjem. Dr. Swift zato svetuje, da si pritiska ne merimo vsaj 30 minut po jedi, kajenju, telesni aktivnosti ali pitju kave oziroma drugih kofeinskih napitkov. Pred merjenjem je priporočljivo tudi obiskati stranišče. Poln mehur in občutek nelagodja namreč lahko vplivata na rezultat.
Ne merite si pritiska takoj, ko pridete domov
Če ste pravkar prišli domov, prehodili nekaj nadstropij po stopnicah ali hiteli od enega opravka do drugega, ne sedite takoj pred merilnik. Najprej se umirite in nekaj minut mirno sedite. Hrbet naj bo podprt, obe stopali naj bosta položeni na tla, nog pa ne prekrižajte. Roko sproščeno položite na mizo ali drugo trdno površino tako, da je približno v višini srca.
Manšete ne nameščajte čez oblačila
Manšeto je najbolje namestiti neposredno na kožo nadlakti in ne čez majico, srajco ali pulover. Pri tem vedno upoštevajte navodila proizvajalca merilnika. Na splošno velja, da naj bo spodnji rob manšete približno dva centimetra nad komolcem. Roka in dlan naj bosta med merjenjem povsem sproščeni.
Med merjenjem ne govorite
To je napaka, ki jo po besedah dr. Swift naredi presenetljivo veliko ljudi. Ko merilnik začne meriti, ostanite pri miru in bodite tiho. Pogovor, smeh, žvečenje in premikanje lahko vplivajo na izmerjene vrednosti. Tudi nog ne prekrižajte. Če je z vami v prostoru še kdo, naj pogovor počaka do konca meritve.
Ena meritev ni dovolj
Krvni pritisk se čez dan naravno spreminja, zato ena sama meritev pokaže le stanje v določenem trenutku. Dr. Swift priporoča dve ali tri meritve z razmikom ene do dveh minut. Če je prva vrednost občutno višja od naslednjih, je lahko manj reprezentativna, zato je za realnejšo oceno pomembno upoštevati več zaporednih meritev. Organizacija Blood Pressure UK priporoča, da si ob začetku spremljanja krvni pritisk merimo zjutraj in zvečer približno teden dni. Večdnevno spremljanje namreč omogoča precej boljšo predstavo o dejanskih vrednostih kot ena sama naključna meritev.
Rezultatov ne pozabite zapisati
Ko merilnik pokaže številke, jih ne pozabite takoj, ko napravo pospravite. Rezultate je dobro redno beležiti – v pomnilnik merilnika, aplikacijo na telefonu ali preprosto na papir. Pritisk poskušajte meriti približno ob istem času in v podobnih okoliščinah, saj boste tako lažje primerjali rezultate. Ob začetku domačega spremljanja je priporočljivo krvni pritisk izmeriti na obeh rokah. Če ena roka vztrajno kaže višje vrednosti, se z zdravnikom posvetujte, katero roko uporabljati pri nadaljnjih meritvah.
Preberite še:
- Težave z visokim krvnim tlakom: 3 uporabna pravila, ki jih je dobro upoštevati
- 40 odstotkov odraslim grozi 'tihi ubijalec', pa nekateri tega sploh ne vedo!
- Trpite za sindromom bele halje, pa tega ne veste? To so simptomi, na katere morate biti pozorni
Kaj pravzaprav pomenita dve številki?
Krvni pritisk je izražen z dvema vrednostma v milimetrih živega srebra (mmHg). Prva oziroma zgornja številka predstavlja sistolični pritisk – pritisk v arterijah, ko se srce skrči. Druga oziroma spodnja številka pa predstavlja diastolični pritisk, ko se srce med utripi sprosti. Za povišan krvni pritisk se pri meritvah v zdravstveni ordinaciji tradicionalno uporablja meja 140/90 mmHg ali več, pri domačih meritvah pa povprečna vrednost 135/85 mmHg ali več.
Ena sama višja meritev še ne pomeni nujno, da imate hipertenzijo. Če pa doma večkrat izmerite povišane vrednosti, rezultate beležite in jih pokažite zdravniku. Če so vrednosti zelo visoke in jih spremljajo bolečina v prsih, težko dihanje, motnje vida ali drugi nenadni izraziti simptomi, se takoj obrnite na zdravnika.
