Nevarnost za okužbo s koronavirusom je na prostem ekstremno majhna, potrjujejo študije

"Tako je zato, ker je cirkulacija zraka na prostem veliko večja. Če zunaj potem tudi piha, se koncentracija aerosolov še dodatno redči," ve povedati Nico Mutters, šef bonskega Inštituta za javno zdravje.

Podobnega mnenja je tudi virolog Aleksander Kekule, ki dodaja, da se gre tudi na prostem vseeno držati razdalje metra in pol.

"Če ne držite takšne distance, se gledate iz oči v oči z nekom, s katerim glasno govorita, pojeta, vpijeta, pljuvata - v tem primeru se namesto aerosolno okužite kapljično."

Študije medtem potrjuejjo, da je nevarnost okužbe na prostem izjemno majhna.

Ena od kitajskih raziskva je proučila 7324 primerov okužb, od katerih se je zgolj ena sama zgodila na odprtem.

Kekule pravi, da to isto velja tudi za mutirane viruse.

"... ti so bolj nalezljivi, vendar pa razmere ostajajo iste. Mutanti ne znajo leteti dlje."

Kako vpliva veter?

"Bolj kot je vetrovno, prej se bodo razblinili oblaki aerosolov, ki jih povzroča človek," pravi Gerhard Scheuch, fizik in raziskovalec aerosolov.

Kaj pa, če se na travniku, kjer so po manjših skupinah družijo ljudje, veter aerosole prenese z ene skupine na drugo? Scheuch pravi, da je to praktično nemogoče.

"Že zaradi naše telesne temperature se ustvarja zračni tok, ki se - tako kot pri kaminu - dviga," je jasen fizik.

"Ker je naša telesna temperatura okoli 37 stopinj, kar je običajno več, kot so zunanje temperature, se bo toplejši zrak pričel dvigati, z njim pa tudi oblak aerosolov."

Tudi neka iranska študija je potrdila, da veter ne igra nikakršne vloge pri prenosu virusa.

Kaj pa ko je zunaj vroče (ali mrzlo)?

Tega znanstveniki še niso povsem do konca razvozlali.

Ameriški raziskovalci so sledili stopnjam okužb tako v toplih, hladnih, suhih in vlažnih predelih Kitajske, a pri tem niso našli nobenih večjih razlik.

Neka avstralska študija pa je vendarle ugotovila, da ultravioletno sevanje Sonca ubija virus, ki se zadržuje na površinah, kar pa zgolj malo vpliva na prenos okužb s človeka na človeka.

Mutters pravi, da se ne gre zanašati na Sonce. Čeprav je poleti več ultravioletnega sevanja, pa je to intenzivnejše v zasneženih predelih, saj se to odbija od snežnih površin. Prav tako ne gre pozabiti, da je pandemija prizadela tako predele sveta s toplejšim kot tiste s hladnejšim podnebjem.

Kekula vseeno verjame, da to o stvari ne pove ničesar, saj se tudi v zelo toplih predelih ljudje množično zadržujejo med štirimi stenami. "Ker je vroče, se zadržujejo v klimatiziranih in ventiliranih prostorih."

Kaj pa nevarnost športnih aktivnosti?

Stroka je mnenja, da bi morali športniki, na primer tekači, držati medsebojno razdaljo (t.j. meter in pol), saj v stanju večjih fizičnih obremenitev ti dihajo globlje in v prostor oddajajo več kapljičnega materiala.

"Če nekdo zgolj steče mimo vas, pa četudi na majhni razdalji, je tveganje zares majhno," pa ve povedati Birgit Wehner, raziskovalka aerosolov z Inštituta Leibnitz.

Podobnega mnenja je njen kolega Gerhard Scheuch.

"Zadihani športniki bi morali stati drug poleg drugega, da bi se okužba zgodila." In zato ne vidi težav pri izvajanju ekipnih treningov kot je nogomet.

"Problem je drugje," še dodaja.

"Problem so slačilnice in skupni WC-ji. To so nevarni prostori. Te je potrebno pogosto zračiti."

Kaj pa srečanja s kadilci?

Zaenkrat še ni bilo niti ene študije, ki bi pasivno kajenje povezala s povečanim tveganjem za okužbo s koronavirusom

"S kajenjem se v okolico ne širi več virusa," pravi Scheuch. Podobnega mnenja je tudi Nico Mutters, ki ne vidi razloga, da bi v kadilcih videli karkšnokoli grožnjo.

Medtem ko kadilci bolj tvegajo, da bodo zboleli za težjo obliko covida, pa drugim ljudem nikakor niso nevarni.

Ima maska na odprtem sploh smisel?

Če ni mogoče držati primerne razdelje, vsekakor. Še posebno v gneči, kot bi bila npr. na koncertu.

"Če ste na avtobusni postaji ali čakate v kakšni vrsti, potem ima nošenje maske vsekakor smisel, sicer pa ne" še sklene Wehner.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del