I. D. | 18. 8. 2022, 14:13

Nov način dostave cepiva - uganete, kam ga boste dobili?

Profimedia

Čeprav zagotavlja zelo močno imunost, bo najverjetneje dodatno spodbudil nasprotnike cepljenja.

Čeprav velika večina virusov v naše telo vstopi preko celic sluznice, največ cepiv dobimo v  obliki injekcije v mišico. To celično neujemanje pogosto botruje ne najboljšemu imunskemu odzivu.

Virus SARS-CoV-2 nas okuži preko nosne sluznice, HIV preko genitalne ali analne. Sluznica je prijazna tudi do gripe, ošpic in otroške paralize ter številnih drugih nalezljivih bolezni.

Profimedia

Morda je ravno zato velika ekipa znanstvenikov z različnih inštitucij pomislila na možnost vnosa cepiva preko nosne sluznice. Na živalskih modelih so zaenkrat pokazali, da ta metoda zelo učinkovito ščiti pred okužbo s SARS-CoV-2 in celo HIV. Gre za proteinska cepiva, ki so jih preizkusili na miših in primatih. Ta cepiva zagotavljajo zaščito na mestu, kjer virus vstopa - imune postanejo celice sluznice.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Kumudam (@kumudamonline)

Ideja sicer ni nova. Že pred tem je bilo jasno, da nosna cepiva sprožijo močnejši odziv in boljšo zaščito kot klasična cepiva. A nekatera takšna eksperimentalna cepiva so v preteklosti pokazala, da se slabo prenašajo preko celic na celotno sluznico. Težave je povzročal albumin, pomemben protein v krvi, ki je preprečil razširjenje cepiva. Zato so zdaj razvili povsem novo strategijo, ki bi lahko, če se bo kot uspešna izkazala tudi v poskusih na človeku, pomenila začetek dobe povsem novih in učinkovitejših cepiv.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by BS+ | Broadcast Social Plus (@bsocialplus)

Obetavno je spoznanje, da so nosna cepiva pri živalih povzročila sistemsko imunost, ne le pred osnovnim virusom, ampak tudi pred vsemi njegovimi potencialnimi variantami. Eksperimentalna cepiva so sprožila močan protivirusni odziv v serumu in sluznici zgornjih in spodnjih dihal - kar 100 do 1000-krat močnejši od klasičnih proteinskih cepiv. Študija je objavljena v reviji Science Translational Medicine.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord