Raziskava z neverjetnim odkritjem: to se dogaja z našimi možgani 30 sekund pred smrtjo

Kaj se dogaja v naših možganih v zadnjih trenutkih našega življenja? To je vprašanje, ki že desetletja vznemirja nevroznanstvenike in ki je s študijo, objavljeno na portalu Frontiers v sekciji Aging Neuroscience začelo dobivati prve konkretnejše odgovore. Nova študija namreč razkriva, da so naši možgani aktivni in usklajeni med in po prehodu v smrt, ob tem pa so se že pojavile prve domneve, da je ena od pomembnejših možganskih funcij tudi 'organizacija' prehoda našega telesa iz živega v neživo stanje. 

Vpogled v proces možganskega delovanja umirajočega človeka je strokovnjakom omogočil 87-letni epileptični bolnik iz Estonije. Nad njegovim zdravstvenim stanjem je bdel dr. Raul Vicente z ekipo strokovnjakov z Univerze v Tartuju, ki so uporabili kontinuirano elektroencefalografijo (EEG) za odkrivanje napadov in zdravljenje bolnikov. Med posnetki EEG je 87-letnik doživel srčni infarkt in umrl. Ta nepričakovani dogodek je doprinesel k prvi zabeleženi aktivnosti umirajočih človeških možganov. 

Nove ugotovitve izzivajo naše dosedanje domneve o koncu življenja

"Izmerili smo 900 sekund možganske aktivnosti v času smrti in postavili poseben mejnik, na podlagi katerega smo raziskovali, kaj se je zgodilo v 30 sekundah pred in po tem, ko je srce prenehalo delovati," je povedal dr. Ajmal Zemmar, nevrokirurg z univerze Louisville v ZDA. ki je po 87-letnikovi smrti organiziral študijo. "Tik pred in po tem, ko je srce prenehalo delovati, smo opazili spremembe v določenem pasu nevronskih nihanj, tako imenovanih gama nihanjih, pa tudi v drugih, kot so delta, theta, alfa in beta nihanja,'' je nadaljeval Zemmar. 

"Z generiranjem nihanj, ki sodelujejo pri pridobivanju spomina, možgani morda predvajajo zadnji priklic pomembnih življenjskih dogodkov tik pred našo smrtjo, podobno tistim, o katerih poročajo v izkušnjah ob smrti," je pojasnil Zemmar in nadaljeval: "Te ugotovitve izzivajo naše dosedanje domneve o tem, kdaj točno se konča življenje, hkrati pa ustvarjajo pomembna nadaljnja vprašanja, kot denimo tista v zvezi s časovnim okvirjem darovanja organov."

Potrebne bodo nadaljnje raziskave

Medtem, ko je omenjena študija pravzaprav prva takšne vrste in je v znanstveni sferi zaenkrat unikat, so bile podobne spremembe v možganskih gama nihanjih predhodno opažene pri podganah, ki so bile rejene v nadzorovanih okoljih. To pomeni, da obstaja velika verjetnost, da med smrtjo možgani organizirajo in izvedejo biološki odziv, ki bi ga lahko ohranili med vrstami.

Dr. Ajmal Zemmar se, kot je povedal, zaveda, da je na podlagi enega primera prezgodaj govoriti o posploševanju na celotno populacijo, zato namerava raziskati več tovrstnih primerov in med seboj primerjati rezultate. Je pa zato ponudil žarek upanja vsem tistim, ki močno trpijo ob izgubi svojih najbližjih ter v tolažbo dejal: ''Nekaj, kar se lahko naučimo iz te raziskave, je: čeprav imajo naši najdražji zaprte oči in so nas za vedno zapustili, njihovi možgani morda v prvih sekundah njihovega slovesa ponavljajo nekaj najlepših trenutkov, kar so jih doživeli v svojem življenju."

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ