Novi val epidemije povečuje stiske in strah, narašča število prošenj za finančno pomoč

Opozorila humanitarnih organizacij

17. 11. 2020, 08:54 | Zdravje | Vir: STA

                            Novi val epidemije povečuje stiske in strah, narašča število prošenj za finančno pomoč (foto: Shutterstock) Shutterstock

Novi val epidemije novega koronavirusa povečuje stiske med ljudmi. Po navedbah humanitarnih organizacij je opazno predvsem naraščanje števila prošenj za finančno pomoč ter potreb po psihosocialni pomoči. Mnoge ljudi, predvsem starejše, težita osamljenost in strah, za razliko od spomladanskega vala pa zdaj ni tolažbe, da je kriza le kratkotrajna.

Kot je pojasnila predsednica Rdečega križa Slovenije (RKS) Vesna Mikuž, povsod po Sloveniji v zadnjem mesecu dni narašča število ljudi, ki prihajajo k njim s prošnjami za različne oblike pomoči. Poleg večjih potreb po hrani opažajo naraščanje števila prošenj za finančno pomoč.

"Posamezniki, ki so izgubili delo, in družine, kjer je eden ali celo oba starša brez dela, prosijo za plačilo osnovnih življenjskih stroškov. Nezmožnost plačevanja osnovnih življenjskih stroškov je pri nekaterih že povezana s pomanjkanjem sredstev za hrano. Tako raste število prosilcev za enkratno izredno pomoč s hrano," je dodala Mikuževa.

Po pomoč med drugim prihajajo posamezniki, ki so pred epidemijo delali za določen čas v storitvenem sektorju, še posebej gostinstvu ali kulturi. Šolarji pa potrebujejo opremo za pouk na daljavo in pomoč pri učenju. "Vsaka stiska povzroča svojevrstno veliko trpljenje," je poudarila Mikuževa.

Najbolj ranljive je namreč virus dvojno prizadel. "Najprej tako, da so oboleli, ob tem pa trpijo še zaradi njegovih močnih socialno-ekonomskih posledic. Zlasti v kriznih razmerah, ko so ključne potrebe po dobrem duševnem zdravju, je slednje enako pomembno kot telesno zdravje, kar potrjuje naraščajoče število klicev v duševnih stiskah. Predvsem posamezniki, ki živijo sami, so v trenutnih okoliščinah še bolj soočeni z izoliranostjo, manj je možnosti stikov z drugimi, kar je prebudilo občutke osamljenosti tudi pri mnogih, ki je doslej niso poznali," je pojasnila.

Spodbudno pa je, da v primerjavi s spomladanskim valom epidemije izvajanje preventivnih ukrepov ni več težava, mnogi ljudje so tokrat bolje pripravljeni in znajo sami poskrbeti zase. "Zato jih manj pokliče za nujno oskrbo na domu," je dejala Mikuževa.

Šole so bolje pripravljene na izvajanje pouka na daljavo in prostovoljcem, ki nudijo učno pomoč, omogočajo dostop do gradiva in spletnih učilnic, kar jim močno olajša delo. Velik izziv pa ostajajo računalniške kamere, ki so nujne za izvedbo učne ure in še predvsem za preverjanje znanja, a jih v trgovinah ni mogoče več dobiti. Ponekod so težava tudi neurejene internetne povezave.

Najbolj ranljive skupine prebivalcev ostajajo otroci, starejši, brezposelni, brezdomci in enostarševske družine, še posebej, če je edini starš ostal brez zaposlitve. "Vsi v trenutnih okoliščinah preživljajo še večje stiske, kot so jih poznali pred epidemijo," opažajo v RKS.

V Slovenski karitas trenutno še ne zaznavajo bistvenega povečanja materialnih stisk, je pa tudi pri njih rahlo povečanje prošenj za pomoč v hrani in pri plačilu energentov za kurjavo. "Opravljamo pa manj dostav hrane kot v prvem valu. Pozna se, da so se ljudje na epidemijo že nekoliko navadili in prilagodili. Mnogi, ki spadajo v rizično skupino, si sedaj že znajo organizirati dostavo hrane, vedo, kam poklicati, če kaj potrebujejo," so povedali.

V Nadškofijski karitas Maribor po besedah generalnega tajnika Darka Bračuna opažajo, da so v stiski predvsem tisti, ki so opravljali priložnostna dela ali imeli povečan obseg dela, da so dobili vsaj malo več kot minimalno plačo.

"Teh možnosti je zdaj vedno manj in vidimo, da nas ljudje prosijo za osnovno humanitarno pomoč, kot so hrana in higienski pripomočki, ter plačilo položnic. Pred dnevi smo imeli kar tri takšne primere, ko so nas mamice prosile, da se jim je enostavno zalomilo, in smo jih rešili s plačilom obroka kredita ali položnice, da so lažje shajale. K sreči pridejo dovolj hitro, ko ti zneski še niso tako visoki. Problem pa je, če človek predolgo čaka in se nabere za več tisoč evrov dolgov. Takrat imamo bolj ali manj zvezane roke," je pojasnil.

Predsednica društva Humanitarček Ninna Kozorog pričakuje največje stiske spomladi prihodnje leto.

"Prava kriza se bo pokazala marca ali aprila, ko se bodo ukrepi sprostili. Trenutno so namreč vsaj delno ustavljene deložacije in izvršbe, poleg tega bo treba plačati ogrevanje med zimo, že zdaj so višji stroški zaradi obveznega razkuževanja stanovanjskih blokov, nakupa zaščitne opreme in podobno. Nekomu, ki prejme 300 evrov, se to zelo pozna," je nedavno povedala za oddajo Studio City na RTV Slovenija.

Pogreša predvsem večjo podporo države humanitarnim organizacijam in najbolj ranljivim skupinam prebivalstva. Spodbudna pa je po njenih besedah večja medsosedska pomoč, ki so jo ljudje zgradili že med prvim valom epidemije. 

Pripravila Andreja Seršen Dobaj