O šinrin-joku ali japonski gozdni kopeli (in nje zdravilnih učinkih)

Šele v zadnjih nekaj stoletjih uspeva znanost s svojimi metodami preverjati tisto, kar so ljudje pred tem lahko nagonsko vedeli zgolj iz tradicije.

Tako je tudi z zdravilnimi močmi gozda.

»Na začetku 20. stoletja je doktor Šoma Morita paciente vodil na sprehode po gozdu. Vsak dan so morali sekati držav, saj je vedel, da narava zdravi telo in dušo bolj kot marsikatero zdravilo,« v knjigi Šinrin-joku pišeta priljubljena avtorja Héctor García in Francesc Miralles, ki sta pred tem v knjigi Ikigaj že razkrila skrivnosti japonskih stoletnikov.

Dejstvo, da Japonce narava zdravi že tisočletja, ni nekaj novega navkljub temu, da znanost nje blagodejne učinke zares prepoznava šele danes. »V šintoizmu je narava središče našega bivanja in gozdovi hrami, kamor se verniki hodijo zdravit. Meditacija v budističnih templjih se skoraj vedno odvija v naravnem okolju. Tudi v mestih okna v meditacijskih dvoranah navadno gledajo na vrtove z drevesi,« še pišeta in ne pozabita omeniti, da ima meditacija med hojo v zenbudizmu tudi svoje ime. Rečejo ji kinhin, praviloma pa se izvaja v gozdu ali vsaj na vrtu.

Zdravljenje s sprehodom skozi gozd je za Japonce tradicija. Tradicija, ki je svojo blagodejnost dokazala skozi tisočletja prakse. Naloga znanosti je zato le še v tem, da poskusi zdravilno moč gozdov nekoliko bolje razumeti in jo tako približati milijonom ljudem po svetu, ki ta hip po nepotrebnem trpijo zaradi številnih tegob modernega človeka, med katerimi so tudi depresije in druge duševne bolezni, ki bi kaj lahko bile posledica urbanega življenja. Za slednjega so številni strokovnjaki že mnenja, da na naše zdravje vpliva enako ali še bolj kot globalno segrevanje.

Ali - kot so ob izidu prevoda knjige Šinrin-joku zapisali pri založbi Mladinska knjiga:

• »Marsikatera tegoba, ki pesti mestnega človeka, izvira iz tega, da nismo več povezani z naravo. Šinrin-joku ali gozdna kopel prinaša številne zdravilne in pomladitvene učinke, zmanjšuje stres ter sprošča um. Na sprehodih v naravi se popolnoma predamo doživetju tukaj in zdaj, pozabimo na skrbi, se umirimo in kmalu počutimo kot del celote. Vsega tega pa ne najdemo izključno v gozdovih. Šinrin-joku lahko doživimo tudi v mestnih parkih ali doma, če se obdamo z rastlinjem.«

Čudodelni gozdni fitoncidi & znanost

Medtem ko nam v modernih mestih vsakodnevno škodijo strupeni plini avtomobilov in industrije, številni alergeni v produktih za vsakdanjo rabo in različne strupene snovi v tobaku, nas v gozdovih pričakajo fitoncidi – to so snovi, ki jih v okolje od nekdaj oddajajo drevesa in ki jih je šele pred pol stoletja odkril Rus Boris B. Tokin.

Raziskave, ki so tako na Japonskem kot po svetu stekle v zadnjih nekaj deset letih, pa so do danes uspele potrditi, da že en sam kratek sprehod skozi gozd znižuje ravni stresnih hormonov, srčni utrip in krvni tlak, gozdna kopel, ki ji Japonci rečejo Šinrin-joku pa spodbudi aktivnost naših naravnih celic ubijalk, ki se v telesu borijo proti virusom, raku in celicam tumorja.

Medtem ko Japonci od nekdaj vedo, da je zdravo hoditi v naravo, pa so se tudi tam prvih znanstvenih raziskav lotili šele sredi 80. let. Te je spodbudilo spoznanje zdravnikov, da bolniki s podeželja praviloma okrevajo hitreje kot tisti v mestih.

To je bil tudi trenutek, ko se je rodil koncept šinrin-jokuja.

Postavili so hipotezo, da se zdravje izboljša zaradi fitoncidov, ki jih oddajajo drevesa in druge rastline, jasno povezavo pa so nato uspeli odkriti šele leta 2010, ko so izsledki dokončne raziskave potrdili boljše delovanje NK-celic ali celic ubijalk (oz. tistih celic, ki uničujejo rakave celice).

Še več.

Pri enem od eksperimentov znotraj raziskave so uporabili tudi NK-celice in vitro - kar pomeni, da so v petrijevko dali skupaj NK-celice in fitoncide iz dreves. Izkazalo se je, da so fitoncidi v stiku z NK-celicami te okrepile tako, da so se pričele hitreje razmnoževati. Dotični poskus je tako pokazal, da pri blagodejnosti gozdne prhe nikakor ne gre zgolj za še en placebo učinek, temveč da ima bližina dreves povsem znanstveno dokazljiv, nadvse močan in neposreden zdravilni učinek.

Znanost je tako dobila dokončen dokaz za tisto, kar so nekatere stare kulture pred tem nagonsko vedele že stoletja.

Šinrin-joku & japonska filozofija

Čeprav velja Japonska za eno od tehnološko najbolj naprednih držav na svetu, ima tradicija v življenju tamkajšnjih ljudi še vedno veliko veljavo. In naravnost občudovanja vredno je, kako redko drug ob drugega trčita tehnološki in tradicionalni svet.

»... gejše uporabljajo pametne telefone, učenke in učenci nosijo jukate in poleti džinbej, na vhodu v svetišča imajo avtomati za pijačo zaslone na dotik, profesorji po univerzitetnem kampusu hodijo v getah ...«

Kamorkoli boste na Japonskem prišli, povsod boste lahko opazili izrazito spoštovanje do prednikov in tradicije, kar gre do neke mere pripisati posledicam konfucijanske vere, ki je nastala na Kitajskem. Še več. Kamorkoli boste na Japonskem prišli, povsod boste opazili tudi izjemno spoštovanje do narave, ki izvira iz šintoizma, japonske domorodne vere.

»Šintoizem v svoji najčistejši in izvirni obliki časti in občuduje naravo. Nima svete knjige, pripadniki šintoizma preprosto častijo gore, gozdove in reke,« še pišeta avtorja in v skladu s šintoistično tradicijo opozorita na kamije – t.j. duhove gozdov, rek in morja. »V skladu s šintoistično tradicijo je po svetu na milijone kamijev. Živijo v vsakem naravnem elementu ali sili. Premikajo se sem in tja, živijo v gorah, rekah, na drevesih in v rastlinah. Kažejo se tudi v obliki neviht, tajfunov, potresov in vulkanskih izbruhov.«

Te duhovne, vsemogočne in majhne entitete iz narave se lahko tudi same odločijo, ali bodo delale dobro ali zlo. »V tem lahko potegnemo vzporednice z bogovi iz Olimpa.« Prav v čaščenju kamijev na praznovanjih macuri pa je eden od načinov, kako Japonci prosijo za bogato letino riža, plodnosti, sreče pri delu in študiju, za zdravje in varnost na cesti.

Del tovrstne prakse je z modernim načinom življenja Japoncev do neke mere izostala, vendar mestni ljudje s tradicionalno modrostjo stika z naravo nikoli niso povsem prekinili.

Japonska podjetja svojim uslužbencem tako danes vsaj enkrat letno omogočijo izlet, ki vključuje terapijo s šinrin-joku, na milijone Japoncev, ki jim življenje v mestih prinaša stres, visok krvni tlak in tesnobo, pa se vsaj enkrat tedensko odpravi v enega od bližnjih krajev, ki jih je za prebivalstvo pred tem že uredila japonska Agencija za gozdove.

Japonskemu zgledu ta hip že sledijo v Španiji, kjer so odprli prvi uradni kraj za gozdno kopel Sant Hilari Sacalm, šinrin-joku pa ni zaobšel niti Slovenije.

Priporočilo v branje in ravnanje

V knjigi Šinron-joku boste odkrili filozofijo in znanost japonske gozdne kopeli, izvedeli, kako jo izvajati v praksi in spoznali temeljna načela šinron-jokuja za vsak dan.

»Vse leto smo živeli v stresu, ki ga prinaša mestno življenje, ko se obveznosti vrstijo druga za drugo brez predaha, ko nalogam ni ne konca ne kraja, za povrh pa okoli nas ves čas vladata vrvež in umazanija. Ko smo vstopili v gozd, je to breme odpadlo, kot bi ga kdo odgnal s čarovnijo. Izklopili smo mobilne telefone in z vsakim korakom globlje v bujni gozd nas je vse bolj preplavljala umirjenost, po kateri smo hrepeneli. /…/ Ne da bi vedeli, smo se prepustili temu, čemur Japonci pravijo šinrin-joku in kar dobesedno prevajamo kot ‘gozdna kopel’.« - Héctor García in Francesc Miralles

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ