Nina Gaspari: "Biopsija je pokazala, da je HPV v mojem telesu še vedno prisoten!"

Okužba s HPV

23. 9. 2020, 14:21 | Zdravje

                            Nina Gaspari: "Biopsija je pokazala, da je HPV v mojem telesu še vedno prisoten!" (foto: profimedia) profimedia

V torek, 22. septembra, je v okviru gibanja Gud vajb potekala novinarska konferenca, s katero so želeli osvetliti problematiko okužb z virusi HPV. Strokovnjaki so na dogodku pojasnili, zakaj je cepljenje najboljša preventiva in delili primere dobrih praks, bolnica, ki se je soočila z zapleti zaradi okužbe z virusi HPV, pa je delila svojo osebno izkušnjo.

Veronika Testen, dr. med., specialist ginekologije in porodništva ter Denis Baš, dr. med., specialist pediater, ki sta bila gosta na dogodku, sta poudarila, da se je potrebno zavedati, da humani papilomavirusi (HPV) prizadenejo tako ženske kot moške, oboji so tudi prenašalci, hkrati pa lahko oba spola zbolita za boleznimi, ki so posledica okužb z virusi HPV.

Obstaja več kot 200 različnih genotipov virusov HPV, z njimi pa se vsaj enkrat v življenju okuži okoli 80 odstotkov spolno aktivne populacije.

Pri tem je pomembno poudariti, da se HPV ne prenaša samo preko spolnih odnosov (vaginalnih, oralnih in analnih), temveč se lahko HPV prenaša tudi pri stiku kože s kožo, kje je lahko virus prisoten, zato tudi kondom, ki je sicer učinkovita zaščita pred drugimi spolno prenosljivimi boleznimi, tu ni povsem učinkovit, saj se lahko virusi prenesejo preko delov kože, ki jih kondom ne zaščiti.

Posameznik ne ve, da je okužen

Okužba s HPV je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb.

Največ ljudi se okuži kmalu po začetku spolne aktivnosti, posledično so okužbe z virusi HPV najpogostejše pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih od 15 do 25 let in zato strokovnjaki priporočajo cepljenje v 6. razredu osnovne šole. Cepivo je namreč najbolj učinkovito pri neokuženih, ki še niso imeli spolnih odnosov. Je pa cepljenje za ženske in moške učinkovito tudi pozneje, tako da strokovnjaki priporočajo cepljenje tudi starejšim.

Posameznik sicer velikokrat sploh ne ve, da je okužen, saj okužba pogosto poteka brez kliničnih znakov ali težav, zato tudi ne ve, da je prenašalec.

»Ginekologi še vedno poudarjamo ABC osnove spolne zaščite. A je abstinenca, svetujemo, da se za prvi spolni odnos posameznik odloči čim pozneje, ko je večja stopnja zrelosti, in s partnerjem, ki mu zaupa in ga pozna. B je bodi zvest, torej ne menjati večjega števila spolnih partnerjev in pa C kot kondom. Absolutno najboljša zaščita pred okužbo s HPV pa je cepljenje deklic in dečkov dovolj zgodaj, torej pred začetkom spolnih odnosov, ker ni vseeno kdaj cepimo – priporočljivo je pred prvimi odnosi in strokovnjaki smo ocenili, da je v 6. razredu osnovne šole nekako optimalno. Nekateri starši pravijo, da je to prezgodaj, vendar pa lahko iz lastnih izkušenj v ambulanti povem, da nekje v 8. in 9. razredu osnovne šole nekateri že imajo spolne odnose,« je pojasnila doktor Testen.

Nina Gaspari, moderatorka dogodka, ki je delila tudi svojo zgodbo z okužbo z virusi HPV, je spadala med tiste, ki ne vedo, da so okuženi s HPV, to je izvedela pri 38. letih po odvzemu brisa pri ginekologinji, zaradi katerega je bila napotena na biopsijo oziroma odvzem tkiva z materničnega vratu, pozneje pa so ji preventivno odstranili del materničnega vratu.

»Žal se moja borba proti okužbi s HPV s tem še ni zaključila, pozneje je biopsija pokazala, da je HPV v mojem telesu še vedno prisoten, na srečo pa ni novih predrakavih sprememb,« je povedala Nina, ki je soočanje z diagnozo in zdravljenjem delila zelo javno.

»Svojo zgodbo delim zato, ker se mi zdi pomembno, da o okužbah z virusi HPV več govorimo in s tem razbijamo tabuje, tematiko destigmatiziramo in seveda tudi informiramo. Prav dobra ozaveščenost je ključnega pomena, sama namreč nisem imela dovolj informacij, zato sem z veseljem ambasadorka projekta Gud vajb, ki podaja relevantna in strokovna dejstva.«

Tudi Denis Baš, dr. med., specialist pediater, je poudaril, da sta ozaveščenost in preventiva izredno pomembna, prav tako je učinkovita tudi zgodnja komunikacija s starši: »Z informiranjem je potrebno začeti že zelo zgodaj, sam sem delal v šoli za starše, kjer smo bodočim mamam in očetom dali informacije glede priporočljivega cepljenja, tudi proti virusom HPV.«

Upad okužb cepljenih deklet

Dosedanje raziskave so potrdile izrazit upad okužb z virusi HPV pri cepljenih dekletih in tudi manjše obolevanje za boleznimi, ki so posledica okužbe, zato doktorica Veronika Testen še trdneje verjame v preventivno delovanje. Sama je glede tega zelo aktivna, saj že skoraj tri leta sodeluje s šolskimi zdravniki na področju preventive:

»Pri nas v Novem mestu je bila precepljenost nizka, zato smo se dobro organizirali in se povezali na primarnem ter sekundarnem nivoju ter z lokalno izpostavo NIJZ. Skupaj se udeležujemo roditeljskih sestankov v 6. razredu osnovne šole, kjer staršem podamo informacije o okužbah z virusi HPV in o cepljenju. Zaradi ukrepov glede zajezitve novega koronavirusa smo primarni ginekolog, ginekologinja, ki se ukvarja z nadaljnjo diagnostiko v bolnišnici, šolska zdravnica in strokovnjakinja s strani NIJZ posneli video na to temo, tako da kljub trenutni situaciji dobijo starši vse informacije. Po tem prvem sestanku organiziramo dodatna predavanja v poznopopoldanskih terminih in povabimo starše, da se jih udeležijo s svojimi vprašanji ter tako pridobijo celovite informacije.«

Zadnji uradni podatki o precepljenosti za šolsko leto 2018/2019 kažejo, da je stopnja precepljenosti v Sloveniji skoraj 60-odstotna, je pojasnil doktor Baš in dodal, da letošnji preliminarni podatki kažejo, da bo odstotek podoben.

»Zelo velika razlika pa se kaže med regijami v Sloveniji, v večjih mestih kot so Ljubljana, Kranj in Koper je precepljenost pod slovenskim povprečjem, medtem pa so na drugi strani regije, ki imajo zelo visoko precepljenost. Primer dobre prakse so Ravne na Koroškem s 85-odstotno precepljenostjo, Murska Sobota s skoraj 80-odstotno in pa Nova Gorica ter Celje, ki imata precepljenost blizu 70 odstotkov. Opažamo, da je ključnega pomena, da ljudje izbranemu zdravniku zaupajo,« je povedal doktor Baš in pojasnil, da želimo slediti trendom Svetovne zdravstvene organizacije, ki je zastavila cilj eliminacije raka materničnega vratu. Da nam bi to uspelo potrebujemo približno 90-odstotno precepljenost splošne populacije, torej deklic in dečkov.

Strokovnjaki stremijo k višji precepljenosti

Ločimo nizkorizične in visokorizične genotipe virusov HPV in slednji povzročijo 90 odstotkov primerov raka materničnega vratu pri ženskah, 70–90 odstotkov raka nožnice in zadnjika, ki prizadene tudi moške in pa 47 odstotkov raka penisa. Poleg tega lahko pri obeh spolih povzročajo tudi genitalne bradavice in druge spremembe na področju spolovil, kožne bradavice ter papilomske tumorje glasilk in žrela.

Rak materničnega vratu je ena izmed redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s preventivnim cepljenjem proti HPV ter s pravočasnim odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb s preventivnimi ginekološkimi pregledi in pregledi celic v brisu materničnega vratu (t. i. PAP test), torej odzivom na povabilo programa ZORA. V Sloveniji namreč deluje program ZORA, kjer sodelujoči strokovnjaki ter seveda ženske s svojo udeležbo uspešno zmanjšujejo zbolevnost za rakom materničnega vratu in je odličen primer dobre prakse v zdravstvu. Je pa zaskrbljujoče dejstvo, da se kar približno 25 odstotkov žensk ne udeležuje rednih ginekoloških pregledov. Doktor Testen je pojasnila, da je slabša odzivnost na vabljenje na redne preglede pri starejših ženskah, mlajše pa se bolj odzivajo, kar je zelo pozitivno, ker so predrakave spremembe pogostejše pri njih. Zagotovo pa si strokovnjaki želijo, da bi se odzvale tudi starejše ženske, tudi po menopavzi, kajti pri njih lahko prav tako pride do predrakavih in rakavih sprememb.

»V Sloveniji za rakom materničnega vratu letno zboli približno 120 žensk, nekje med 40 in 50 pa jih umre, kar je absolutno preveč, glede na to, da bi to lahko preprečili. Od leta 2003, ko je začel delovati preventivni program ZORA, se je število novih primerov raka na materničnem vratu prepolovilo. Incidenca raka materničnega vratu je torej padla, kar pomeni, da delamo dobro in da je program dobro zasnovan, saj odkrivamo več primerov predrakavih sprememb, ki jih zdravimo in zato je manj bolnic z rakom. S tega stališča smo zelo zadovoljni, bi si pa želeli, da bi padla tudi incidenca predrakavih sprememb in tukaj je rešitev več kot 90-odstotna precepljenost deklic in dečkov. S tako visoko precepljenostjo ne bi eliminirali samo raka materničnega vratu, pač pa skorajda ne bi bilo tudi genitalnih bradavic, ki so prav tako posledica okužb z virusi HPV in so še pogostejše kot predrakave in rakave spremembe,« je povedala doktor Testen.

Primer dobre prakse je Avstralija, ki ima že daljšo tradicijo cepljenja proti HPV, kjer so ob 90-odstotni precepljenosti deklic, ko dečkov še niso cepili, pri obeh spolih uspeli zmanjšati število pojavljanja genitalnih bradavic za 80 odstotkov.

Letno v Sloveniji opravimo približno 9.000 posegov vezanih na predrakave in rakave spremembe materničnega vratu, od tega približno 60 odstotkov diagnostičnih (sem spada biopsija) in 40 odstotkov terapevtskih posegov (dejanske operacije). »Gre torej za približno 3.200 do 3.300 operativnih posegov letno, pri čemer so bolnice tudi hospitalizirane, kar predstavlja visoke stroške za zdravstveno blagajno, zato bi veliko prihranili, če bi cepili tako dečke kot deklice in dosegli visoko precepljenost. Pomembneje je seveda to, da bi s tem preprečili ogromno število predrakavih in rakavih sprememb, ki za bolnice predstavljajo hude stiske, saj so diagnostični in terapevtski postopki zanje naporni tako fizično kot psihično,« je povedala doktor Testen.

Preventiva in redni pregledi so zato pomembni tudi v času, ko je zdravstvo sicer bolj obremenjeno zaradi širjenja novega koronavirusa. Doktor Testen in doktor Baš sta pojasnila, da je v spomladanskem času, ko so se ustavili preventivni programi, zastalo tudi cepljenje in odvzem brisov, vendar pa oba poudarjata, da v lastnih ambulantah skupaj s sodelavci trdo delajo na tem, da nadoknadijo zamujeno. »Šolski zdravniki so se zelo angažirali, po mojih podatkih iz terena so v večini nadoknadili zamujeni program cepljenja in po preliminarnih podatkih je precepljenost celo nekoliko višja kot leto prej,« je delo v oteženih razmerah zaradi pandemije Covida-19 komentiral doktor Baš, doktor Testenova pa je povedala, da so se v Zdravstvenem domu Novo mesto, kjer ona dela, organizirali tako, da so ginekologi pacientkam ponudili dodatne termine in tako skušajo nadoknaditi preventivne odvzeme brisov, ki so bili odpovedani spomladi.

Doktor Baš je vse pozval, da s preventivnimi ukrepi ne odlašajo, ker v luči ponovnega širjenja novega koronavirusa ni jasno, kako bo s temi storitvami v prihodnjih mesecih: »Zavedamo se, da bo predvsem zima tista, ki bo mogoče ponovno omejila dostopnost ljudi do naših storitev in ta tako imenovana korona kriza se bo verjetno še več let poznala na zdravju ljudi, zato apeliram na vse, ki imajo sedaj termine in so zdravi, da se preventivnih pregledov udeležijo, ker ne vemo, kaj nam prinašata jesen in zima.«

Moški so imunsko manj uspešni v premagovanju okužbe

Človekov imunski sistem opravi z večino okužb z virusi HPV, so pa moški imunsko manj uspešni v premagovanju okužbe. Ženskam začne namreč nekje po 30. letu starosti okuženost padati zaradi uspešnega imunskega odziva, na drugi strani pa ostanejo moški visoko okuženi, nekje pri 70 odstotkov, skorajda celo življenje. »Obstaja večja verjetnost, da bo moški, okužen z virusi HPV dalje okužil žensko kot pa obratno,« je povedal doktor Baš. Zato je pomembna pobuda strokovnjakov, da bi bili v program priporočljivega cepljenja ob sistematskem pregledu v 6. razredu osnovne šole vključeni tudi dečki. Od šolskega leta 2009/10 dalje deklicam cepljenje proti virusom HPV v 6. razredu osnovne šole namreč krije obvezno zdravstveno zavarovanje, prav tako tudi t. i. zamudnicam (to so dekleta, ki so rojena leta 1998 ali kasneje in se iz takšnih ali drugačnih razlogov še niso cepila). Program dečkov ne vključuje, bi pa bilo to po mnenju stroke izredno pozitivno v boju proti boleznim, ki jih povzročajo okužbe z virusi HPV.

»Za moške žal ne obstajajo presejalni testi kot so za ženske preventivni odvzemi brisov. Najboljša preventiva je torej cepljenje in pa seveda varna spolnost, kot je že povedala doktor Testen,« je pojasnil doktor Baš, ki se tudi sam zavzema, da bi dečkom omogočili brezplačno cepljenje v 6. razredu osnovne šole, kajti tudi to, da je cepljenje za fantke plačljivo, je pogosto razlog, da se starši zanj ne odločijo.

Tako oba strokovnjaka kot moderatorka Nina Gaspari so se strinjali, da sta preventiva in ozaveščanje ključnega pomena.

»Nočem niti pomisliti, kaj bi bilo, če ne bi redno hodila na preglede k svoji ginekologinji. Si pa želim, da bi bil že v času, ko sem bila jaz šestošolka, aktiven program cepljenja in da bi se moji starši odločili za to. Še bolje pa bi bilo, če bi bilo že takrat cepljenje omogočeno tudi dečkom in če bi se starši tega seveda posluževali, saj tako danes zelo verjetno ne bi imela težav zaradi okužbe s HPV,« je zaključila Nina.