Omikron bi lahko izrinil delto (špekulirajo ameriški strokovnjaki)

8. 12. 2021, 13:15 | Zdravje | Piše: N.Z.

                            Omikron bi lahko izrinil delto (špekulirajo ameriški strokovnjaki) (foto: profimedia) profimedia

Ameriški strokovnjaki ocenjujejo, da bi omikron (zadnja pomembnejša variacija korona virusa, ki povzroča bolezen covid-19) v roku nekaj tednov povsem izrinil delto.

"Pričakujem, da bo omikron zamenjal delto v naslednjih tednih," je povedal Stephen Kissler, strokovnjak za modele širjenja bolezni na harvardski šoli javnega zdravja T.H. Chan. "Na žalost bomo prav okoli silvestra videli, kako se omikron širi."

"Časovni okvir za širjenje se bo razlikoval glede na področje, kjer se bo nahajal," je rekel Kissler. "Tam, kjer so že beležili večjo rast prenosov, je to v naslednjih šestih do osmih tednih upravičeno pričakovati ... v trenutku, ko smo odkrili varianto omikron, je ta namreč že nekaj časa krožila, zato bi to obdobje lahko skrčili tudi na osem tednov."

V torek je izvršni direktor Pfizerja Albert Bourla na srečanju Wall Street Journala ocenil, da bo omikron najverjetneje botroval na milijonom primerov covida-19.

Širjenje variante

"Trenutno beležimo na desetine primerov, v nekaj tednih pa jih bo na milijone," je rekel Bourla. "Do konca leta bomo dobro razumeli, kaj vse to pomeni glede njegove klinične manifestacije."

Oglasil se je tudi jlavni zdravniški svetovalec Bele hiše Anthony Fauci. Na torkovi kratki tiskovni konferenci administracije je med drugim napovedal, da v sredni prihodnjega tedna pričakuje zgodnje laboratorijske podatke o učinkovitosti cepiva za omikron.

Gre za podatke študije, pri kateri so pod drobnogled vzeli kri cepljenih, ali bolj natančno: kako učinkovito protitelesa v njihovi krvi uničujejo pseudovirusni model omikrona. Do konca istega tedna bodo nato na voljo še podatki o učinkovitosti cepiva proti živemu virusu.

 
Bo omikron izrinil delto?

Ocene, da bi omikron lahko v nekaj tednih po pojavnosti širjenja prehitel delto, temeljijo na opazovanjih širjenja omikrona v Južni Afriki (pri čemer ne gre pozabiti, da je tam cepljen zelo majhen delež ljudi, med njimi pa je še največ že imunsko kompromitiranih).

Kissler pravi, da veliko število novo okuženih v populaciji, ki je pred tem že prebolela okužbo z delto, kaže, da pred tem dosežen imunski odziv deluje na delto, ne pa tudi na omikron.

"Če bi (prebolevanje) delte ščitilo tudi pred omikronom, torej: priti okužbi z omikronom, verjetno ta trenutek ne bi gledali tako visok porast novih okužb z omikronom, kot ga vidimo," je še rekel.

Čeravno je veliko prehitro to že z gotovostjo trditi, nekatera zgodnja poročila namigujejo, da je omikron morda povezan z manj težko klinično sliko, kar pa vendarle še ne pomeni, da se v epidemiološkem pomenu pandemije stvari vendarle ne bodo poslabšale.

"Ko imate opravka z varianto, ki izove 10x težjo bolezensko sliko ali se širi 10x hitreje, katero bi izbrali? Vaša intuicija bi se verjetno odločila za nekaj, kar je bolj nalezljivo," razlaga Kissler, a dodaja: "Zaradi narave eksponencialne rasti pa bost z varianto, ki je 10x bolj nalezljiva, na koncu prišli do večjega skupnega števila okuženih, hospitaliziranih in umrlih kot bi se to zgodilo v primeru, če je varianta 10x težja (glede na simptomatiko bolezni)."

Pri hitro nalezljivi, čeravno morda blažji obliki, bolezni obstaja še en problem: "Nekaj, kar se hitro širi, lahko okuži na milijone ljudi, kmalu pa imamo tako lahko opravka še s kakšno novo varianto. In tega si ne želimo," še pravi Bourla.