Onesnažen zrak kriv za stotine več infarktov in kapi, trdijo britanski raziskovalci

Nevidni morilec

22. 10. 2019, 08:00 | Zdravje | Vir: STA
Onesnažen zrak kriv za stotine več infarktov in kapi, trdijo britanski raziskovalci (foto: profimedia) profimedia

V dneh, ko se onesnaženje zraka nenadno poslabša, se pripeti na stotine več srčnih infarktov, možganskih kapi in akutnih napadov astme, je ugotovila ekipa raziskovalcev s Kraljevega kolidža v Londonu, ki je preučila stanje v devetih britanskih mestih.

Raziskovalci so pregledali podatke iz Londona, Birminghama, Bristola, Derbyja, Liverpoola, Manchestra, Nottinghama, Oxforda in Southamptona, poroča britanski BBC.

Ugotovili so, da je bilo v dneh, ko so bile ravni onesnaženja zraka v teh mestih na zgornji polovici letnega povprečja, v povprečju 124 srčnih zastojev več. Prav tako je bilo na te dni v povprečju 231 več sprejemov v bolnišnico zaradi možganskih kapi, 193 otrok in odraslih več pa so v bolnišnico prepeljali zaradi poslabšanja astme.

Ugotovitve temeljijo na podatkih o klicih na številko za nujno pomoč in ne upoštevajo že hospitaliziranih zaradi navedenih zdravstvenih stanj.

Ugotovitve raziskovalcev z londonskega kraljevega kolidža izpostavljajo kratkoročna zdravstvena tveganja zaradi onesnaženja zraka, medtem ko se politike zmanjševanja onesnaženja zraka v glavnem osredotočajo na dolgoročne učinke oz. tiste, ki so povezane s pričakovano življenjsko dobo.

"A zdravstvene študije kažejo jasno povezavo z veliko več zdravstvenimi posledicami," je komentirala doktorica Healther Walton z londonskega kraljevega kolidža.

Raziskava, pri kateri je sodelovala Waltonova, je nakazala tudi, da bi lahko zmanjšanje onesnaženja zraka za petino v preučevanih mestih zmanjšalo pojavnost raka pljuč za med pet in sedem odstotkov.

Onesnaženje zraka v Evropi letno prispeva k okoli 500.000 prezgodnjih smrti. Onesnažen zrak dolgoročno med drugim povzroča zaviranje rasti pljuč in nizko porodno težo.

"Jasno je, da so podnebne izredne razmere dejansko tudi izredne zdravstvene razmere," je ugotovitve raziskave komentiral vodja britanske nacionalne zdravstven službe v Angliji Simon Stevens. "Ker se te smrti, ki bi se jim lahko izognili, dogajajo zdaj - ne leta 2025 ali 2050 - moramo tudi ukrepati zdaj," je dodal.

Ugotovitve raziskave so objavili pred mednarodnim vrhom, posvečenem čistemu zraku, ki ga bo v sredo skupaj z mrežo britanskih lokalnih oblasti gostil londonski župan Sadiq Khan.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri