Ostri odgovori Alojza Ihana zdravnikom, ki na družbenih omrežjih “z bizarnim veseljem” sprožajo dvome o resnosti covida-19

4. 10. 2020, 07:00 | Zdravje
Ostri odgovori Alojza Ihana zdravnikom, ki na družbenih omrežjih “z bizarnim veseljem” sprožajo dvome o resnosti covida-19 (foto: Aleksandra Saša Prelesnik) Aleksandra Saša Prelesnik

Prof. dr. Alojz Ihan je na prošnjo predsednice zdravniške zbornice pripravil odgovore na nekaj dilem zdravniških kolegov, ki so jih poslali na Zdravstveno zbornico Slovenije in s katerimi sicer zelo intenzivno nagovarjajo javnost prek družbenih omrežij.

Alojz Ihan je zdravnik, specialist klinične mikrobiologije, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo in redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

V odgovoru na vprašanja zdravnikov je uvodoma zapisal:

"Ker kolegi javnost naslavljajo kot zdravniki, ki se ne strinjajo z mnenji 'uradne stroke' (t. j. pristojnih specialistov, ki se ukvarjajo s covid-19, medtem ko so kolegi iz drugih strok), v javnosti nastaja vtis, da medicinska stroka ne ve, kako se odzivati na epidemijo. To zelo škoduje prizadevanjem za preventivno obnašanje ljudi, saj se zaradi narave covid-19 večina ljudi ne čuti neposredno ogroženih in so pripravljeni 'investirati' v preventivo, če jim vsaj medicinska stroka, ki ji ljudje (še vedno) zaupajo, zna sporočiti prepričljive razloge.

Nenavadna sporočila kolegov pa so neredko tako strokovno protislovna, da ob asistenci klikanja željnih medijev v javnosti sprožijo dvom v medicinsko stroko, pristojni specialisti pa tudi ostanejo brez besed. Ne zato, ker bi se strinjali s protislovnimi navedki kolegov, pač pa jim je največkrat nerodno javno opozarjati svoje kolege na brezpomenske besedne igrice, namenjene zgolj fascinaciji laikov na družabnih omrežjih.

A posledica mučnega molka specialistov, ki se ukvarjajo s covid-19, in bizarnega veselja nekaterih kolegov, ki se ukvarjajo z vsakodnevnim reproduciranjem svojih protislovnih sporočil po družbenih omrežjih, je (napačen) vtis javnosti, da stroka ne ve, kaj je prav. To je škodljivo za preventivo epidemije, saj je velika večina Slovencev sicer dovolj racionalnih, da sledi strokovnim stališčem, če so jasna in nedvoumna.

Zato sem se na prošnjo predsednice ZZS odločil, da kolegom, ki so na Zdravniško zbornico poslali svoje dileme in ugovore 'uradni stroki', napišem nekaj svojih misli ob branju njihovih sporočil.

A še prej bi rad povedal, da je epidemija covid-19 nov pojav in je strokovnih dilem glede njenega obvladovanja resnično zelo veliko. Zaradi družbenih posledic epidemije je tudi razumljivo, da se z epidemijo ne ukvarjajo samo pristojni strokovnjaki – specialisti, ampak vsa družba, vključno z mediji in popularnimi družbenimi omrežji.

Na začetku je bila družbena pozornost usmerjena predvsem v bolezen covid-19 in v možnosti zdravljenja, splet je vrvel od nasvetov infektologom, kako se lotiti virusa, a že po nekaj mesecih so postala vprašanja o optimalni diagnostiki in zdravljenju bolnikov s covid-19 širši javnosti nezanimiva in so zdaj prepuščena pristojnim specialistom, mikrobiologom in infektologom, kot je v medicini pač normalno. Da se s sladkorno boleznijo ukvarjajo diabetologi, s popuščanjem srca kardiologi in s smučarskimi poškodbami travmatologi.

Kogar pa še vedno mika dajati nasvete infektologom, kako naj zdravijo, naj si pred tem vsaj z nekaj kliki po PubMed pridobi kakšen članek o zdaj že zares temeljitih študijah in njihovih spoznanjih o različnih terapijah covid-19. (npr.)

Pač pa se je družbena pozornost od terapije covid-19 zdaj silovito usmerila v polemike o epidemioloških ukrepih za 'zadrževanje epidemije'. Razlog je razumljiv – zadrževanje epidemije covid-19 je verjetno najdražja družbena intervencija v zgodovini (materialno, socialno, psihološko, družbeno-razvojno), če izvzamemo svetovne vojne. Nikogar ne veseli noro stanje, v katerega je zaplaval svet, vsi bi iz te kletke. Si je lahko kdo pred enim letom zamislil razlog, da ves svet nenadoma preneha potovati z letali in ladjami, da ugasne turizem, prireditve? In da Slovenija namesto dodatnih tristo milijonov letno, ki bi pred epidemijo rešili shirano zdravstvo, pa jih nikoli, ne glede na barvo vlade, ni bilo mogoče najti, čez noč odšteje štiri milijarde za zadrževanje enega samega virusa? Dejstvo je, da je pandemija povzročila svetovni kaos, ki je moreč za vse.

Čeprav se teoretiki zarot tolažijo, da obstajajo politiki in 'centri moči', ki jim ustreza pandemija (in so jo zato celo izzvali), je to žal samo prazna tolažba. Resnica je manj veličastna – vsem na planetu se tresejo hlače. Če svet stoji, tudi finančni 'centri moči' izgubljajo stotine milijard, države drvijo v dolžniške krize, politiki pa še kako dobro vedo, da bo podaljševanje sedanjih razmer privedlo do nezadovoljnih ljudi in družbenih kriz, uporov in spopadov, ki praviloma odplavijo tudi politične oblasti.

Pa vendar v tem trenutku na svetu ni politikov (z izjemo nekaj diktatorjev), ki bi upali sprejeti strategijo 'prepuščanja naravnemu poteku epidemije' - brez družbenih ukrepov za njeno zadrževanje. Po izkušnjah od drugod (Bergamo, Brazilija) lahko virus brez zadrževanja v nekaj mesecih okuži tudi nad polovico populacije, od katere 5 % potrebuje bolnišnično oskrbo, umre pa med 0,2 do 1 % okuženih, odvisno od starostne strukture populacije.

V Sloveniji imamo velik delež starostnikov, zato bi bilo število umrlih v primeru slabo zadržane epidemije veliko. Ob tem bi v Sloveniji večji obseg epidemije prinesel tudi množičen izpad zdravstvenih delavcev zaradi covida-19.

Kako bi naš zdravstveni sistem, ki tudi brez epidemije nima ustrezne zmogljivosti, ob dodatnem množičnem izpadu zdravstvenih delavcev ustrezno oskrbel še dodatnih deset tisoč in več bolnikov s covid-19? Kako bi se ob tem soočili še z dodatnim problemom, da bi covid-19 v tem primeru vdrl v bolnišnice in postal hospitalna okužba, ki bi onemogočila zdravljenje številnih skupin bolnikov (onkološki, imunosuprimirani, kardiovaskularni, pulmološki, večji operativni posegi) – saj so zapleti zdravljenja s hospitalnim covid-19 v teh primerih precej hujši od tega, da osnovne bolezni sploh ne zdravimo.

Uresničitev želje, naj se prenehamo ukvarjati z epidemijo in se posvetimo 'pravim boleznim', lahko hitro pripelje v stanje, ko se bomo prisiljeni ukvarjati samo še z epidemijo."

V  nadaljevanju se Alojz Ihan loti temeljite analize vprašanj, ki so jih na Zdravniško zbornico poslali Gregor Knafelc, dr. dent. med., mag. Vladimir Pirnat, dr. med. spec. int. med. in dr. Uroš Dobnikar, dr. med.
Objavljamo nekaj izvlečkov iz njegovih odgovorov omenjenim zdravnikom, objavljenih na spletni strani zdravstvo.si.

1. Vprašanje Vladimirja Pirnata: "V letošnjem letu je kljub epidemiji gripe in pandemiji CoV19 v Sloveniji umrlo manj ljudi kot v enakem obdobju lani. Do 27. 8. 2020 je po uradnih podatkih v Sloveniji zaradi CoV19 umrlo 128 polimorbidnih bolnikov..."

Odgovor Alojza Ihana: "...ker smo uspeli zamejiti epidemijo in je bilo 'le' 65 mrtvih/miljon; Bergamo je imel nad 2000 mrtvih /milijon, Lombardija 1129 mrtvih/milijon in se je to statistično krepko poznalo glede na prejšnja leta. Švedska ima 579 mrtvih/milijon in se ji tudi pozna. Bi kdo želel imeti v Sloveniji lombardijski (dodatnih 2000 mrtvih) ali švedski (dodatnih 1000 mrtvih) scenarij? Samo zato, da bi 'nekdo' pri nas začel verjeti v resnost bolezni?"

2. Vladimir Pirnat: "Po analizah raziskav (nobelovca prof. dr. Michaela Levitta, prof. dr. Johna Loannidisa iz Univerze Stanford idr.) je po ogroženosti zdravja in umrljivosti pandemija Cov19 primerljiva z epidemijo gripe 2018/2019..."

Alojz Ihan: "V ZDA je bilo takrat po podatkih CDC 79.400 smrti zaradi gripe (šlo je za eno hujših sezon), v ZDA je letos trenutno zaradi covid-19 nad 200 000 mrtvih. In predvsem – to je 200 000 dodatno umrlih!"

3. Vladimir Pirnat: "Statistične primerjave kažejo, da ni pomembnih razlik glede CoV19 umrljivostjo med državami, ki so prakticirale 'lockdown' in tistimi, ki svojih prebivalcev niso zapirale."

Alojz Ihan: "To je zamenjava vzroka in posledice. Države, ki jih je epidemija presenetila in potekala težje, so bile prisiljene v bolj striktne zapore družbe. Med državami so sicer nastale ogromne razlike glede obsega epidemije in posledične umrljivosti, ki so bile sorazmerne hitrosti vdora epidemije (prometna izpostavljenost države), gostote naseljenosti (zlasti mestne) in hitrosti odziva na epidemijo. Italijo je epidemija presenetila (bili so prvi v EU) in Lombardija je hkrati eno od urbanih, gospodarskih in prometnih središč Evrope; Švedi in Angleži se niso pravočasno odzvali – zato imajo vsi desetkrat večji delež mrtvih kot pri nas."

4. Vladimir Pirnat: "Ukinitev vseh zgoraj navedenih ukrepov bi močno olajšala življenja in delo večini državljanov ter zavrla uničevanje slovenskega zdravstva, šolstva, kulture in gospodarstva."

Alojz Ihan: "Tak predlog bi vseeno moral na referendum, ker daje na enakovredno tehtnico pravico do življenja petine ogrožene populacije in željo vseh nas, da bi živeli bolj udobno in se ne bi ukvarjali več z omejitvami. Če bi ustavno sodišče dovolilo tak referendum, bi tudi v primeru odločitve, da virus za Slovence več ne obstaja, avioni ne glede na rezultat referenduma še vedno enako redko poleteli z Brnika, ker nismo sami na svetu. Medtem pa priporočam članek, ki se vseeno manj pavšalno ukvarja s perspektivami različnih odločitev in scenarijev pandemije covid-19."

5. Uroš Dobnikar: "Zakaj je večina okuženih brez znakov bolezni?"

Alojz Ihan: "Asimptomatskih okužb je verjetno okoli 20%, 60% je simptomatskih 'prehladov', 20% pa ima težji potek. Asimptomatsko 'prebolevanje' okužb sicer sploh ni redek pojav (napr. klamidije, HPV, hepatitis B in C, herpes in še mnoge druge okužbe)."

6. Uroš Dobnikar: "Ali lahko človek, pri katerem je bil test na covid pozitiven in je popolnoma zdrav, prenaša virus na druge?"

Alojz Ihan: "Seveda, zlasti v predsimptomatski fazi (preden zboli), ko je količina virusa v nosnožrelnem prostoru izredno velika (okoli 2 dni pred simptomi). Zaradi tega pojava je smiselno nositi maske! Če človek ne bi bil izjemno kužen pred začetkom simptomov, bi nosili maske samo bolniki, kot pri gripi (oz. bi morali ostati doma v samoizolaciji)."

7. Uroš Dobnikar: "Je bolezen covid-19 res tako nevarna, kot nam je bilo predstavljeno? Številne študije po svetu sedaj kažejo na to, da je smrtnost zaradi covid-19 podobna smrtnosti zaradi sezonske gripe..."

Alojz Ihan: "Spoštovani kolega, glede na vaše lastne številke prosim vas, da obvestite in pomirite ljudi, da se lahko sprostimo in opustimo protivirusne ukrepe, saj bomo v najslabšem primeru imeli zimsko sezono, ko bo zaradi covid-19 umrlo samo nekaj tisoč ljudi, ki bi itak prej ko slej umrli, in bodo za vse ostale državljane samo 2-3 mesece zaprte bolnišnice, in zato ni potrebno biti prestrašen, saj bomo deset in več tisoč težjih covid-19 bolnikov medtem namestili po klopeh športnih dvoran, v katerih bodo naši mladi in naravno odporni športniki normalno igrali svoje ligaške tekme, saj je najbolj važno, da življenje ne glede na neprijetna dejstva teče dalje in ljudje nismo prestrašeni zaradi vsake malenkosti."

8. Uroš Dobnikar: "Koliko ljudi, ki so uradno umrli zaradi covid-19, je dejansko umrlo zaradi okužbe z virusom SARS-CoV-2? Statistike kažejo, da zaradi covid-19 umirajo predvsem starejši ljudje s kroničnimi boleznimi..."

Alojz Ihan: "Hočete reči, da lahko nekatere ljudi pač odpišemo? Čemu že služi medicina?"

9. Uroš Dobnikar: "Zakaj se obnašamo, kot da obstaja samo bolezen covid-19?"

Alojz Ihan: "Epidemija je tu in zdaj in z ustreznim samozaščitnim ravnanjem vseh lahko naredimo pomembno razliko med znosnim preživetjem zime in med posledicami, ko se bodo trenutni 'protestniki' potuhnili v mišje luknje. Vsi drugi našteti problemi so resni in potrebni reševanja, niso pa razumen razlog za ignoranco epidemije. Ali kdo zaradi lakote po svetu ne priveže svojega otroka v varnostni sedež?"

10. Uroš Dobnikar: "Ali 5G negativno vpliva na zdravje?"

Alojz Ihan: "Ko začne zdravnik v isti sapi govoriti o covid-19 in 5G sevanju, je za mene to simptom, da je kolega preveč na FB in premalo na PubMed-u."

Celoten tekst je objavljen na spletni strani zdravstvo.si.

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri