Pandemija covida-19 ima grozovit vpliv na storitve s področja duševnega zdravja po celem svetu

WHO je opozoril, da so med pandemijo prezrli duševno zdravje. Glede na anketo, ki so jo opravili med junijem in avgustom, je bila skrb za duševno zdravje huje motena. Duševno zdravje je sicer v svoj načrt za odziv na pandemijo vključilo 83 odstotkov od 130 držav, a le 17 odstotkov držav je dejansko tudi dalo na voljo dovolj sredstev.

"To je pozabljen vidik covida-19," je dejala vodja oddelka WHO za duševno zdravje Devora Kestel. Pred pandemijo so države za duševno zdravje namenjale manj kot dva odstotka proračuna za zdravje in so že težko dohajale potrebe. Med pandemijo pa se je potreba dramatično povečala.

"Žalovanje, izolacija, izguba prihodka in strah so povzročali različne duševne bolezni ali poslabšali obstoječa stanja," so zapisali pri WHO. Posvarili so še, da so številni verjetno začeli pretirano uživati alkohol in droge, se soočajo z nespečnostjo in tesnobo.

Čeprav so bile prizadete vse države, so bogatejše imele manj težav z vzdrževanjem storitev. Najhuje so bile prizadete storitve s področja preprečevanja nastanka duševnih bolezni, omejitve potovanj pa so vplivale na bolnike, ki so imeli težave z dostopom do storitev.

So pa države uvedle nekaj inovativnih rešitev, med drugim s svetovanjem na daljavo, so pohvalili.

Organizacija bo v soboto gostila dogodek, na katerem bodo pozivali k večjemu investiranju v varovanje in skrb za duševno zdravje. Na dogodku na družabnih omrežjih bosta med drugim sodelovala nogometaš Alisson Becker in Klas Bergling, oče švedskega glasbenika Aviciija, ki je umrl star 28 let.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ