Pekoča hrana lahko v telesu sproži vrsto zanimivih odzivov.
Pekoča hrana je za nekatere nepogrešljiv del obroka, drugi pa se ji zaradi neprijetnega občutka raje izogibajo. Toda pekoč okus ni edino, kar se zgodi po zaužitju čilija. Snov, imenovana kapsaicin, lahko vpliva tudi na prebavila, pri čemer je odziv precej odvisen od zaužite količine, posameznikove občutljivosti in splošnega stanja prebavnega sistema.
Pri zmernem uživanju se lahko telo na pekočo hrano sčasoma nekoliko prilagodi. Raziskave nakazujejo, da bi kapsaicin lahko vplival na sestavo črevesne mikrobiote in bil povezan z ugodnejšim delovanjem presnove.
Opažajo tudi povezave s stabilnejšo ravnjo krvnega sladkorja, nižjim holesterolom in manjšim tveganjem za debelost. Kapsaicinu pripisujejo še antioksidativne in protivnetne lastnosti, vendar za dokončne zaključke potrebujemo več kakovostnih raziskav na ljudeh.
To so negativni učinki pekoče hrane
Učinki pa niso vedno prijetni. Kapsaicin v prebavilih aktivira receptorje, povezane z zaznavanjem toplote in bolečine, zato lahko telo pekočo hrano zazna kot draženje. Zlasti pri večjih količinah se lahko pojavijo zgaga, bolečine v trebuhu, slabost, driska ali izrazit pekoč občutek. Kako močna bo reakcija, se med posamezniki precej razlikuje, piše portal Kreni Zdravo.
Zanimivo je tudi, da lahko pekoč obrok vpliva na način prehranjevanja. V eni od raziskav so ljudje ob zmerno pekočem obroku jedli počasneje, delali manjše grižljaje in zaužili približno 18 odstotkov manj kalorij kot pri manj pekoči različici. Kapsaicin bi lahko prispeval tudi k večjemu občutku sitosti in manjši želji po nadaljnjem uživanju hrane. Kljub temu pekočih začimb ne moremo obravnavati kot samostojno rešitev za uravnavanje telesne teže.
Največ previdnosti je potrebne pri ljudeh, ki že imajo občutljiva prebavila, sindrom razdražljivega črevesja ali vnetno črevesno bolezen. Pri njih lahko večje količine pekoče hrane okrepijo bolečine, drisko, slabost in druge neprijetnosti. Zato ni enotnega odgovora, ali je pekoča hrana za prebavo dobra ali slaba – pomembni so predvsem količina, pogostost uživanja in odziv posameznikovega telesa.
