Ni vseeno, kje in kaj kupujete ...
V svetu, kjer je masovna proizvodnja hrane postala norma, se vse pogosteje sprašujemo, kaj v resnici vnašamo v svoje telo. Poročila delovne skupine EWG za leto 2025 razkrivajo, katero sadje in zelenjava vsebujeta največ pesticidov in kje lahko prihranimo denar brez strahu za zdravje.
Zdravje se začne na krožniku, a pot do tja je polna izzivov. Sodobna tehnologija nam sicer omogoča visoke donose, vendar pogosto na račun kakovosti in čistosti živil. Strokovnjaki poudarjajo, da bi se morali vrniti k modrosti naših babic – sonaravni pridelavi in uporabi starih, odpornih semen.
Zakaj izbrati ekološko? Ekološko pridelana hrana ni le modna muha, temveč prinaša konkretne koristi:
1. Brez kemikalij: Ni nevarnih ostankov pesticidov in herbicidov.
2. Več hranil: Ker se rastline v naravi branijo same, proizvedejo več antioksidantov in vitaminov.
3. Boljši okus: Lokalno pridelana hrana, ki zori na soncu, ima polnejšo aromo.
To ne velja le za rastline. Meso in mlečni izdelki živali, ki živijo brez stresa, hormonov in antibiotikov, imajo dokazano ugodnejšo sestavo maščobnih kislin.
Seznam "dvanajst umazanih" (dirty dozen) – tukaj ne varčujte
Nekatera živila zaradi svoje tanke lupine ali načina rasti absorbirajo ogromno strupov. Za spodnjih 12 živil strokovnjaki svetujejo, da kupujete izključno ekološko pridelana, kajti ne glede na to, kako zdrava mislite, da so, skoraj gotovo vsebujejo pesticidne ostanke.
- Sadje: Jagode, grozdje, breskve, češnje, nektarine, hruške, jabolka, robidnice in borovnice.
- Zelenjava: Špinača, zelena listnata zelenjava (ohrovt) in krompir.
Morda vas zanima tudi:
- Zdravnik razkril: "To je najbolj škodljivo živilo v zgodovini človeštva, nikakor ga ne smemo jesti za zajtrk"
- Izogibajte se jim, kolikor se da: to je 11 živil, ki pospešujejo staranje
Seznam "petnajst čistih" – varna izbira tudi iz konvencionalne reje
Če je vaš proračun omejen, lahko ta živila varno kupite tudi brez ekološkega certifikata, saj vsebujejo najmanj ostankov pesticidov:
- Top izbira: Avokado, sladka koruza, ananas, čebula in papaja.
- Ostalo: Šparglji, radič, lubenica, cvetača, banane, mango, korenje, gobe in kivi.
Poleg izbire s seznamov lahko svojo izpostavljenost zmanjšate z naslednjimi koraki:
- Kupujte sezonsko in lokalno: Hrana, ki ne potuje čez pol sveta, potrebuje manj konzervansov.
- Temeljito pranje in lupljenje: Če kupujete konvencionalno sadje, ga vedno operite in po potrebi olupite.
- Jagodičje naj bo BIO: Zaradi tanke lupine so jagode in borovnice najbolj problematične.
- Higiena rok: Umivanje rok pred in po pripravi hrane ostaja osnovni korak za zmanjšanje vnosa toksinov.
Vsak korak šteje. Izbira ekološkega morda ni vedno mogoča v vseh letnih časih, a z uporabo teh seznamov lahko naredite največ za svojo vitalno dolgoživost.
Povzeto in prirejeno po knjigi dr. Tine Prodnik Vitalna dolgoživost.
