Statistike pravijo, da po svetu vsakodnevno spijemo kar dve milijardi skodelic kave. In kako pitje kave vpliva na naše zdravje?
Ste med tistimi, ki si začetka dneva ne predstavljajo brez poživljajoče skodelice kofeinskega napitka, pogosto edine svetle točke pred odhodom v službo? Pozneje potrebujete še eno dozo kofeina med tistim kratkim delovnim odmorom, pa eno popoldne, med čvekom s prijatelji? Niste edini!
Statistike pravijo, da po svetu vsakodnevno spijemo kar dve milijardi skodelic kave, poroča The Economist. Toda – večno vprašanje – nam to dejansko škodi ali je celo dobro za nas?
Dobra novica za ljubitelje kofeina je, da zmerno pitje kave ni škodljivo. Znanstveniki so namreč že večkrat dokazali, da ima lahko celo zdravstvene koristi. Sestavine v kavi, kot so kofein, kavestol, kahveol in klorogenske kisline, v laboratorijskih pogojih že dolgo kažejo protivnetne učinke in zmanjšujejo poškodbe celic zaradi oksidacije.
Morda vas zanima tudi:
- V tem dalmatinskem kafiču kavo lahko spijete za samo 1 evro, lastnik razložil, zakaj se je odločil za tako potezo
- Znamenita kavarna končno odprla vrata tudi v Ljubljani, kje jo najdete? (FOTO)
Kava proti raku
To pa še ni vse: ena od študij, opravljenih v zadnjih desetih letih, je ugotovila, da so potencialne prednosti pitja kave še veliko večje.
Prelomna študija portugalske raziskovalke Marzieh Moeenfard je namreč leta 2016 dokazala, da kavestol in kahveol zavirata rast tumorjev, saj preprečujeta nastanek novih krvnih žil okoli rakavih celic. Klorogenske kisline pa naj bi celo zavirale nastanek rakotvornih snovi v telesu. To pomeni, da bi kava lahko bila dobra preventiva, ko je govora o raku.
Tej je sledila študija Jin-Kyoung Oh s Karolinškega inštituta v Stockholmu, ki je pokazala, da so imele ženske po menopavzi, ki so spile tri do štiri skodelice kave na dan, znatno manjše tveganje za raka dojke kot tiste, ki so jo pile redkeje, do dve skodelici dnevno.
Raziskave, opravljene na Japonskem, pa so pokazale, da tri skodelice dnevno zmanjšajo verjetnost raka jeter.
Ker kofein izboljšuje razpoloženje in zmanjšuje utrujenost, znanstveniki preučujejo tudi vpliv na bolezni, kot so Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Študija Hong Chien-Tai, opravljena v Tajpeju, je pokazala, da so pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo, ki so redno uživali kofein, simptomi napredovali počasneje kot pri tistih, ki ga niso.
Pazljivo z dodatki
Učinki kave so odvisni od mnogih dejavnikov – vrste zrn, načina praženja, količine in dodatkov. Zmerna količina (do 400 mg kofeina na dan, kar je približno 5–6 skodelic espressa, ki običajno vsebuje okoli 60 mg) večinoma ni škodljiva, še poroča The Economist.
Če pa s količino pretiravamo, lahko pride do glavobolov, nespečnosti, razdražljivosti, tresenja mišic, povečane tesnobe in celo poslabšanja srčnih bolezni.
In še en zelo pomemben podatek, ki ga imejte v mislih, ko boste kavo naslednjič naročali v lokalu ali si jo pripravljali doma: kava sama po sebi ni problematična, problem so dodatki.
Nedavna študija, v kateri je sodelovalo več kot 46.000 odraslih in je bila objavljena v ameriški znanstveni reviji Journal of Nutrition, je pokazala, da ljudje, ki pijejo eno do tri črne kave dnevno, živijo v povprečju dlje kot tisti, ki je ne pijejo. Vendar ta prednost izgine, če v skodelico redno dodajajo več kot eno čajno žličko smetane ali pol žličke sladkorja.
