Ljudem preglavice največkrat povzroča v zimskem času.
Pljučnega raka, ki trenutno velja za tretjo najpogostejšo obliko raka v Evropi, številni povezujejo z dolgotrajnim kašljem. Med drugim pa pulmologinja prof. Meilan Han opozarja še na subitlen zgodnji simptom.
Hripav glas je zgodnji simptom, ki je lahko pokazatelj pljučnega raka
Ob pljučnem raku se lahko pojavi hripav glas, ki nastane kot posledica napredovanja bolezni. Zgodi se, ker lahko rak v napredovalni fazi prizadene in poškoduje povratni laringealni živec (grlo).
"Ta živec poteka skozi vrat, se spusti v prsni koš pod aortnim lokom in se nato spet dvigne v grlo," pojasnjuje prof. Hahnova. Če hripavost predstavlja le zimsko težavo, bo minila sama od sebe po kratkem času, toda če opazite, da traja dlje in ne izgine, vsekakor obiščite svojega osebnega zdravnika, svetuje.
Strokovnjaki prav tako opozarjajo na druge manj znane simptome pljučnega raka, kot so: bolečine v prsih ali ramenih, težave pri požiranju in bolečine v hrbtu.
Drugi najpogostejši simptomi pljučnega raka
Med njimi so kašelj, ki ne izgine več kot dva ali tri tedne in se slabša, izkašljevanje krvi, pogoste okužbe pljučnega predela, dolgotrajne težave z dihanjem, nenehna utrujenost, pomanjkanje energije, izguba apetita in nepojasnjeno hujšanje.
Po podatkih največje svetovne neodvisne organizacije za raziskovanje raka, Cancer Research UK, je znano, da le eden od desetih ljudi, ki so dobili diagnozo pljučnega raka, preživi več kot deset let.
Bolezen je pomembno odkriti pravočasno
Strokovnjaki poudarjajo pomembnost pravočasnega odkrivanja. Ozdravitev je sicer odvisna tudi od vrste celic in razvoja bolezni ter bolnikovega splošnega zdravja in telesne kondicije. V boljšem fizičnem stanju kot se nahaja obolela oseba, več možnosti ima za uspešno zdravljenje.
Dejavniki, ki povečajo tveganje za nastanek pljučnega raka so nezdrave navade, kot je kajenje, družinska anamneza, kronična pljučna bolezen in obsevanje prsnega koša.
Raziskovalci Inštituta za raziskave raka v Vancouvru, so opozorili, da imajo tudi ljudje, ki so bili vse življenje izpostavljeni visokim stopnjam onesnaženosti, večje tveganje za genetske mutacije, ki so povezane z agresivnimi oblikami pljučnega raka. Temu so lahko v tem primeru dovzetni tudi ljudje, ki niso nikoli kadili, še zlasti ženske, so še navedli.
