Počasna mutacija virusa obljublja, da bo cepivo zagotovilo dolgotrajno imunost!

Raziskovalci iz celega sveta poročajo, da koronavirus na svoji poti v svet skorajda ni mutiral. Njegova relativna genetska stabilnost zato zbuja upanje, da bo cepivo, ko ga enkrat odkrijemo (in po celem svetu ga ta hip razvija na desetine izjemnih raziskovalnih timov), deloval dolgoročno.

Za vse viruse je sicer značilno, da se med potovanjem s človeka na človeka spreminjajo (in torej mutirajo), saj se tako prilagajajo na svoje nove gostitelje. Ker pa je novi koronavirus pri svojem širjenju nadvse uspešen, genetiki pri njem še niso opazili večjih mutacij, tudi tistih nekaj, ki jih je bilo, pa niso bile bolj nevarne od drugih.

Znanstveniki so do tega trenutka izolirali in proučili več kot 1000 vzorcev virusa, Peter Thielen, molekularni genetik, pa je povedal, da zaenkrat poznajo zgolj od štiri do deset različnih podzvrsti ’originalnega’ virusa iz Wuhana, ki se ta trenutek širijo po ZDA in Evropi.

»V danem trenutku nam redke mutacije virusa dovoljujejo razvoj cepiva, ki bo ljudi za vedno zaščitil pred Sars-CoV-2.«
Cepivo, ko bo to enkrat na voljo, bo torej učinkovalo tako, kot učinkuje cepivo proti ošpicam in noricam.

»In to je čudovita novica,« je še navdušen Thielen.

Thielenovim izsledkom pritrjujejo tudi drugi virologi. Med njimi sta tudi Stanly Perlman iz Iowe in Benjamin Neuman iz Teksasa.

»Virus prav zares ni kaj dosti mutiral,« zatrjuje Perlman.

»Ta trenutek med nami kroži le ena sam, a precej nevaren model virusa. Za vse nas je isti. A če bo z nami ostal do naslednjega leta, bi takrat morda lahko imeli že več njegovih inačic,« pa dodaja Neuman. »Za razliko od koronavirusa ima virus gripe več trikov v svojem rokavu. Virusi gripe so se namreč že razdelili v več lastnih različic, pri čemer ima zdaj vsak izmed njih svojo lastno genetsko kodo. In če se v celici srečata dva različna virusa gripe, imata to sposobnost, da si izmenjata ’informacije’ in tako nastane spet nekaj čisto tretjega. Tako je nastal virus H1N1, ki smo mu rekli prašičja gripa.«

Večji del stroke njihovo raziskovanje genetskega koda virusa pozorno spremlja s precejšnjim optimizmom, saj najnovejši podatki postavljajo na ’laž’ eno od teorij raziskovalnih ekip, ki je trdila, da sta se že razvila dva povsem drugačna tipa koronavirusa. Aktualne raziskave tega na srečo zaenkrat še ne potrjujejo.

    

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord