Počasna mutacija virusa obljublja, da bo cepivo zagotovilo dolgotrajno imunost!

Dobra novica!

25. 3. 2020, 13:28 | Zdravje | Piše: N.Z.
Počasna mutacija virusa obljublja, da bo cepivo zagotovilo dolgotrajno imunost! (foto: profimedia) profimedia

»Virus mutira le zelo počasi, kar vpliva upanje, da bi bilo lahko cepivo proti Sars-CoV-2 dolgotrajno učinkovito že po enem samem cepljenju, in torej ne tako, kot je to pri gripi, za katero se moramo cepiti vsako leto znova,« povzema The Washington Post molekularne genetike.

Raziskovalci iz celega sveta poročajo, da koronavirus na svoji poti v svet skorajda ni mutiral. Njegova relativna genetska stabilnost zato zbuja upanje, da bo cepivo, ko ga enkrat odkrijemo (in po celem svetu ga ta hip razvija na desetine izjemnih raziskovalnih timov), deloval dolgoročno.

Za vse viruse je sicer značilno, da se med potovanjem s človeka na človeka spreminjajo (in torej mutirajo), saj se tako prilagajajo na svoje nove gostitelje. Ker pa je novi koronavirus pri svojem širjenju nadvse uspešen, genetiki pri njem še niso opazili večjih mutacij, tudi tistih nekaj, ki jih je bilo, pa niso bile bolj nevarne od drugih.

Naj spomnimo, da je novi koronavirus, ki povzroča bolezen Covid-19, podoben koronavirusom, ki jih prenašajo netopirji. Prenos virusa na ljudi se je zgodil konec lanskega leta v kitajskem mestu Wuhan. Zelo verjetno je med netopirjem in človekom obstajal še en živalski posrednik in najverjetneje je bil to luskavec (ali pangolin), katerih luske Kitajci uporabljajo v svoji tradicionalni medicini.

Znanstveniki so do tega trenutka izolirali in proučili več kot 1000 vzorcev virusa, Peter Thielen, molekularni genetik, pa je povedal, da zaenkrat poznajo zgolj od štiri do deset različnih podzvrsti ’originalnega’ virusa iz Wuhana, ki se ta trenutek širijo po ZDA in Evropi.

»V danem trenutku nam redke mutacije virusa dovoljujejo razvoj cepiva, ki bo ljudi za vedno zaščitil pred Sars-CoV-2.«
Cepivo, ko bo to enkrat na voljo, bo torej učinkovalo tako, kot učinkuje cepivo proti ošpicam in noricam.

»In to je čudovita novica,« je še navdušen Thielen.

Thielenovim izsledkom pritrjujejo tudi drugi virologi. Med njimi sta tudi Stanly Perlman iz Iowe in Benjamin Neuman iz Teksasa.

»Virus prav zares ni kaj dosti mutiral,« zatrjuje Perlman.

»Ta trenutek med nami kroži le ena sam, a precej nevaren model virusa. Za vse nas je isti. A če bo z nami ostal do naslednjega leta, bi takrat morda lahko imeli že več njegovih inačic,« pa dodaja Neuman. »Za razliko od koronavirusa ima virus gripe več trikov v svojem rokavu. Virusi gripe so se namreč že razdelili v več lastnih različic, pri čemer ima zdaj vsak izmed njih svojo lastno genetsko kodo. In če se v celici srečata dva različna virusa gripe, imata to sposobnost, da si izmenjata ’informacije’ in tako nastane spet nekaj čisto tretjega. Tako je nastal virus H1N1, ki smo mu rekli prašičja gripa.«

Večji del stroke njihovo raziskovanje genetskega koda virusa pozorno spremlja s precejšnjim optimizmom, saj najnovejši podatki postavljajo na ’laž’ eno od teorij raziskovalnih ekip, ki je trdila, da sta se že razvila dva povsem drugačna tipa koronavirusa. Aktualne raziskave tega na srečo zaenkrat še ne potrjujejo.

    

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri