Dr. Drago Dolinar: "Od osteoartroze prizadeti sklep je treba razgibavati"

Intervju

18. 10. 2020, 12:00 | Zdravje
Dr. Drago Dolinar: "Od osteoartroze prizadeti sklep je treba razgibavati" (foto: Promo Dr. Dolinar) Promo Dr. Dolinar

Osteoartroza je med sklepno-mišičnimi boleznimi pri starejši populaciji ena od najbolj razširjenih bolezni, takoj za srčno-žilnimi obolenji, zato smo se o njej in o možnostih njenega preprečevanja oziroma lajšanja pogovorili s specialistom ortopedom prof. dr. Dragom Dolinarjem.

Kako bi laiku čim bolj preprosto in na kratko opisali, kaj je osteoartroza?

Osteoartroza je kronična nevnetna bolezen sklepov starejših ljudi, za katero je zna­čilna degeneracija (okvara) sklepnega hrustanca. Je bolezen celotnega sklepa, ki sčasoma prizadene vse njegove dele, in je tudi najpogostejša bolezen, ki prizadene sklepe. Sinonimi osteoartroze so še artroza, degenerativni artritis, degene­rativna sklepna bolezen in osteoartritis.

Je res, da je osteoartroza ena od najbolj razširjenih bolezni?

Osteoartroza je med sklepno-mišičnimi boleznimi pri starejši populaciji prav gotovo najbolj razširjena bolezen, takoj za srčno-žilnimi obolenji. Pri obdukcijah so ugotovili, da ima spremembe na hrustancu dejansko vsak človek, ki je starejši od 65. leta.

Kljub številnim kliničnim raziskavam pa še vedno nimamo na voljo jasnih definicij bolezni in diagnostičnih kriterijev zanjo. Za osteoartrozo je namreč značilna slaba korelacija med rentgenskimi spremembami sklepa, simptomi in kliničnimi znaki. Bol­niki z radiološko ugotovljenimi obrabnimi spremembami sklepa so lahko po­gosto prav neverjetno asimptomatski. Dodatna težava je tudi spontano nihanje simptomov bolezni, zaradi česar je pri raziskavah učinkovitosti različnih metod zdravljenja učinek placeba lahko izredno velik.

Na katerih delih telesa se bolezen lahko pojavi in kateri simptomi, znaki oziroma težave kažejo, da smo oboleli za osteoartrozo?

Načeloma je lahko prizadet katerikoli sklep v telesu, vendar so najpogosteje prizadeti veliki obremenjeni sklepi (hrbte­nica, kolka, koleni) in mali sklepi rok ter palčev sklep na nogi. Artroza drugih sklepov, kot so ramena, gležnji, zapestja (sedlasti sklep) in komolci, je bistveno redkejša.

Za bolezen je običajno zna­čilen komaj zaznaven začetek težav z občasnimi poslabšanji v smislu rahlih ali izrazitejših bolečin, okorelostjo in otekanjem prizadetega sklepa. Okorelost se pojavlja ob mirovanju, zlasti zjutraj in z aktivnostjo počasi premine. Z napredovanjem bolezni se pojavijo tudi krepitacije (pokanje, škrtanje, škripanje v sklepu), zmanjšan obseg giblji­vosti, zadebelitev mehkih in koščenih delov sklepa in atrofija obsklepnih mišic. Ob poslabšanju in vnetni fazi artroze je značilna še dodatna oteklina sklepa (vnetje sklepne ovoj­nice s sklepnim izlivom) in izrazitejša bolečina. Tipično ni sistemskih, generaliziranih znakov bolezni, telesna temperatura in laboratorijske preiskave so običajno v normalnih mejah.

Zakaj pride do osteoartroze, kaj vpliva na njen nastanek, kaj jo povzroča?

Razlikujemo med primarno in sekundarno osteoartrozo. O primarni govorimo, ko ne moremo odkriti očitnega razloga za okvaro sklepa. Danes vemo, da na pojav osteoartroze vplivajo prekomerna telesna teža in pretirane, nefiziološke obremenitve sklepa, najverjetneje tudi hormonsko stanje (pogostejša je pri ženskah v postmenopavznem obdobju). Obstaja tudi genetska predispozicija (poligenska okvara), zato je pri obolelih pogosto pozitivna družinska ana­m­neza.

Sekundarna osteoartroza pa se pojavi na predhodno okvarjenem sklepu, spremenjenem sklepu (po poškodbah, okužbah, pri razvojnih in prirojenih nepravilnostih, vnetnih artropatijah, npr. revmatoidnem artritisu …).

Se osteoartrozi z dobro preventivo oziroma določenim načinom življenja lahko izognemo? Koliko lahko nanjo vplivata redno gibanje in prehrana? Kaj bi ob tem svetovali?

Pojav, napredovanje in morebitni potek zdravljenja osteoartroze so v veliki meri odvisni od načina življenja posameznika. Zdrav način življenja s primerno in zdravo prehrano ter redno fizično aktivnostjo, vzdrževanjem primerne telesne teže, izogibanjem nepotrebnih poškodb, prisilnih drž ali dvigovanja pretirano težkih bremen nas prav gotovo do neke mere lahko obvaruje pred pojavom prezgodnje osteoartroze.

Pomembno pa je tudi dejstvo, da imajo ozaveščeni, poučeni in telesno aktivni posamezniki z osteoartrozo dokazano manj bolečin in živijo kakovostnejše živ­ljenje. Tem med rekreativnimi aktivnostmi svetujemo več kolesarjenja, nordijske hoje, plavanja oziroma podobne rekreativne aktivnosti.

Pri preprečevanju in zdravljenju osteo­artroze je telesna aktivnost torej zelo pomembna. Prizadeti sklep je treba razgibavati, izvajati raztezne vaje in krepiti mišice, ki zaradi bolečin lahko hitro oslabijo in atrofirajo. Primerna telesna aktivnost in ustrezne vaje so tako naravni način iz­boljševanja funkcionalnosti osteoartrotično spremenjenih sklepov in zmanjševanja bolečin. Vaje je treba izvajati redno in pravilno, obseg in zahtevnost pa prilaga- jati splošnemu počutju in stanju sklepov, kjer naj bo bolečina opozorilni znak, kdaj je aktivnosti preveč oziroma katera ni ustrezna.

Kakšni so zdravljenje in ukrepi? So ti osredotočeni na lajšanje bolečine ali so na vidiku že kakšna zdravila, ki bi preprečila napredovanje osteoartroze ali bolezen celo ozdravila?

Zdravljenje osteoartroze je namenjeno zmanjševanju bolečin, izboljševanju giblji­vosti in funkcionalnosti prizadetih sklepov. Zdravljenje artroze je torej izključno paliativno. Do zdaj namreč ni bilo ugotovljeno, da bi katerokoli zdravilo objektivno in zanesljivo izboljšalo kakovost okvarjenega sklepnega hrustanca, preprečilo nastanek ter napredovanje osteoartroze ali ozdravilo že prisotno bolezen. Sklepni hialini hrustanec pri odrasli populaciji skorajda nima potenciala obnavljanja, vsi pripravki ali zdravila, ki naj bi to omogočali, pa za zdaj nimajo z dokazi podprtega učinka. Res pa je, da je v posameznih primerih mogoče z določenimi preventivnimi operativnimi posegi upočasniti ali celo preprečiti nastanek prezgodnje osteoartroze.

Kakšno je vaše mnenje o prehranskih dopolnilih za lajšanje osteo­artroze?

Namen farmakološkega zdravljenja je zmanjšati bolečino. Osteoartroza je kronična bolezen, kjer je potrebno dolgotrajnejše analgetsko zdravljenje. Dolgotrajnejša uporaba klasičnih antirevmatikov je problematična zaradi pogostih gastrointestinalnih težav, pri predpisovanju selektivnih antirevmatikov pa moramo biti previdni pri srčno-žilnih bolnikih. Zato se poskušamo izogibati njihovi dolgotrajni uporabi oziroma jih uporabljamo v naj­nižjih mogočih dozah.

Izkazalo se je, da ob sočasni uporabi raznih prehranskih dopolnil pri bolnikih z osteoartrozo lahko zmanjšamo oziroma omejimo vnos klasičnih analgetikov. Posebno primerna so pri bolnikih z blažjimi ali zmernimi oblikami osteoartroze. To še zlasti velja za preparate z bio-optimiziranimi izvlečki kurkume in tudi za preparate glukozamin ali hondroitin sulfata. Zaradi kakovosti in varnosti svetujem nakupovanje teh izdelkov v lekarnah. Pri kurkumi je pomembno, da se pacienti pozanimajo pri farmacevtih, kateri izdelki omogočajo dobro absorpcijo kurkume. Uporaba teh prehranskih dopolnil ima običajno manj stranskih učinkov, kontraindikacij in interakcij z drugimi zdravili, tako da je dolgotrajnejša uporaba varna. 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri