I. D. | 26. 8. 2022, 06:00

Spodbudna novica za astmatike: nič več oteženega dihanja?

Profimedia
Spodbudna novica za astmatike: nič več oteženega dihanja? (foto: Profimedia)

V enem tednu se simptomi zmanjšajo, v dveh popolnoma izginejo.

Za astmo po vsem svetu trpi več kot 250 milijonov ljudi, na leto povzroči več sto tisoč smrti. Je kronično vnetje dihalnih poti, ki povzroča kašelj, piskanje v pljučih in dušenje. Tako kot sladkorno in druge kronične bolezni jo lahko z današnjimi zdravili uspešno uravnavamo, a ozdravljiva ni.

Profimedia

Zato je razveseljiva novica o potencialnem dolgoročnem zdravilu, ki se namesto blaženja simptomov loteva enega od vzrokov zanje. Deluje tako, da blokira gibanje pericitov, vrste zarodnih celic. Periciti so običajno na žilnih stenah in pri bolnikih z astmo ožijo dihalne poti, ko pride do alergične ali vnetne reakcije. Ob tem je dihanje oteženo.

Profimedia

"Upamo, da bomo s ciljanjem neposredno na spremembe v dihalnih poteh uspeli ustvariti bolj dolgoročno in učinkovito zdravilo od teh, ki so na voljo danes. To bi bilo še posebej dobro za težke astmatike, ki se ne odzivajo na steroide," pojasnjuje biologinja in farmakologinja Jill Johnson z britanske univerze v Astonu.

Pri ljudeh z astmo se dihalne poti zaprejo, začnejo piskati in zmanjkuje jim zraka. Steroidi pomagajo sprostiti te poti in zmanjšajo vnetje, a na dolgi rok ne delujejo. Če bi lahko preprečili pericitom, da odpotujejo v stene dihalnih poti, kjer se spremenijo v mišične in druge celice, zaradi katerih so te poti ožje in manj fleksibilne, bi rešili enega od vzrokov za težko dihanje.

Pericitov so se raziskovalci lotili s proteinom CXCL12. Pri astmatičnih miškah so blokirali signal tega proteina in že v enem tednu so se simptomi astme zmanjšali, v dveh so popolnoma izginili. "Uspelo nam je omejiti ločevanje pericitov od mikrovaskulature dihalnih poti, zaradi česar se je v njih nabiralo manj teh celic in simptomi so se izboljšali," še pišejo raziskovalci.

Profimedia

V primerjavi z miškami v kontrolni skupini so imele miške, ki so prejele novo terapijo, po njej manj zadebeljene stene. To je dober znak in spodbuda za preizkus zdravila na človeških celičnih kulturah v laboratoriju.

Profimedia

Poleg opisanega velja omeniti še cepivo proti astmi, o katerem se je začelo govoriti lani, pred le nekaj meseci se mu je pridružil še nov razred imunoterapevtikov, s katerimi bi ravno tako lahko zdravili astmo.

Profimedia

Pot do lekarn je sicer še dolga. "Naše delo je v zgodnji fazi, veliko raziskav bo še potrebnih, preden bomo zdravilo lahko začeli preizkušati na ljudeh," zaključuje Johnson. Raziskava je bila objavljena v reviji Respiratory Medicine.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.