N.Z. | 28. 9. 2020, 13:06

Pozabljivost je znak višje inteligence, trdijo znanstveniki

profimedia

Znanost se ne ozira na pop kulturo, ki s filmi in televizijskimi nadaljevankami širi mit, ki ni v skladu z resničnim stanjem. Nedavna študija raziskovalcev z univerze v Torontu je že ena takšnih, ki na laž postavlja enega prav takšnih.

Ugotovili so, da je dober spomin za dejstva močno precenjen in da je prav pozabljivost tista, ki velja za znak inteligentnosti.

Profesor Blake Richards, eden od podpisnikov študije, je med drugim povedal:

»Nujno je, da možgani nerelevantne podatke pozabijo, da se lahko fokusirajo na bistvo stvari. Le tako lahko sprejmemo dobre odločitve v življenju.«

Profesor Richards in Paul Frankland sta zato skušala dokazati, da je sprejemanje najboljših odločitev povezano s sposobnostjo prepoznavanja koristnih informacij in zanemarjanjem nepomembnih dejstev. Dejansko gre za to, da v zmešnjavi vseh mogočih informacij naredimo prostor za stvari, ki v resnici štejejo. Tudi zato so določeni aspekti pozabljivosti tozadevno bolj koristni, kot se običajno zavedamo.

V kolikor torej vaši možgani radi pozabljajo detajle minulih dogodkov, še vedno pa pomnijo širši kontekst, so si raziskovalci edini, da boste tako znali bolje generalizirati svoje pretekle izkušnje kot nekdo, ki si je zapomnil vsako (tudi najmanjšo) podrobnost z dogodka.

Seveda ne gre spregledati, da je nekaj povsem drugega, če pričnete pozabljati pomembne stvari z alarmantno frekvenco. V tem primeru je to lahko zaskrbljujoče.

Omenjena študija nas uči, da pozabljanje detajlov tu in tam dejansko kaže na zdrav spominski sistem, saj ta deluje natančno tako, kot bi moral.

Vse je odvisno od kvalitete informacij, ki jih pozabljamo, pravi profesor Richards:

»Dober primer za ponazoritev bi bil prodajalec v supermarketu, ki dnevno sreča na tisoče ljudi vsak dan in konec dneva 'pozabi' večino dnevne interakcije, za razliko od natakarja v lokalnem pubu, ki si zapomni vse stalne stranke.«

Najboljši izkoristek naše sposobnosti memoriranja skratka ni v tem, da si zapomnimo vse, poudarja Richards. Naši možgani so namreč dnevno bombardirani s preveč informacijami, da bi jih lahko vse predelali in obdelali v koherentno in smiselno sliko.

Morda je v luči omenjene raziskave končno prišel čas, ko bomo prenehali občudovati ljudi, ki zmagujejo v trivialnih igrah pomnenja podatkov. Ker, resno? Kako vam pri ključnih življenjskih odločitvah lahko sploh pomaga podatek o tem, katera ekipa je leta 1972 zmagala na nogometnem prvenstvu?

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.