Prebivalci Slovenije z visoko stopnjo pomanjkanja vitamina D

Svetovni dan vitamina D

2. 11. 2021, 09:21 | Zdravje | Vir: STA

                            Prebivalci Slovenije z visoko stopnjo pomanjkanja vitamina D (foto: profimedia) profimedia

Inštitut za nutricionistiko je opravil znanstveno raziskavo, ki je pokazala zelo visoko stopnjo pomanjkanja vitamina D pri prebivalcih Slovenije. V raziskavi so namreč ugotovili, da z običajno prehrano prebivalci Slovenije pokrijejo le 15 odstotkov priporočenega vnosa vitamina D, saj dnevno zaužijejo manj kot tri mikrograme vitamina.

V torek bomo obeležili svetovni dan vitamina D, s ciljem ozaveščati o pomenu tega za zdravje zelo pomembnega sončnega vitamina. Zaradi dokazane vloge pri normalnem delovanju imunskega sistema, je ustrezna preskrbljenost s tem vitaminom še toliko bolj pomembna ob pandemiji covida-19, navajajo na inštitutu.

Potem ko so lani ugotovili, da v jesensko-zimskem obdobju kar okrog 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D, je to področje zdaj dodatno osvetlila nova raziskava. V okviru projekta Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D so raziskovalci s pomočjo podatkov nacionalne prehranske raziskave prvič določili prehranski vnos vitamina D pri prebivalcih Slovenije.

Medtem ko je poleti potrebe telesa po vitaminu D možno pokriti že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, jeseni in pozimi ključni vir vitamina D predstavlja prehrana. Priporočen vnos vitamina D v tem času, ko ga telo ne more samo proizvajati, je 20 mikrogramov dnevno, rezultati raziskave pa so pokazali, da ga s prehrano povprečno zaužijemo manj kot tri mikrograme.

Ugotovitve raziskave potrjujejo, da bo za zagotovitev ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D v jesensko-zimskem obdobju za prebivalce Slovenije treba sprejeti ukrepe za njegovo nadomeščanje. To bo še posebej pomembno za nekatere skupine prebivalstva, ki so lahko s stališča nezadostne preskrbljenosti z vitaminom D bolj ogrožene.

Po navedbah inštituta je dobro poznano, da je vitamin D pomemben za zdravje okostja, precej manj pa je javnosti znano, da je ključen tudi za delovanje imunskega sistema.

Vitamin D ob zadostni izpostavljenosti dovolj intenzivni sončni svetlobi nastaja v človeški koži. Kot je navedla vodja raziskave Katja Žmitek, osnovne potrebe po tem vitaminu med poletjem pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu med 10. in 16. uro, npr. s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene vsaj roke in obraz. Nasprotno pa v jesensko-zimskem obdobju zaradi nizke intenzitete UV-B sončnih žarkov tvorbe vitamina D v koži skorajda ni in je zato v tem času potreben zadosten prehranski vnos.

"Medtem ko so raziskave na manjših skupinah prebivalcev ter podatki iz drugih držav nakazovali na nizke prehranske vnose vitamina D z običajno prehrano, tega vprašanja doslej v Sloveniji ni naslovila nobena nacionalno reprezentativna raziskava. Poudariti je treba tudi to, da smo v okviru raziskave Nutrihealth, v katero je bilo vključenih 1248 prebivalcev, starih od 10 do 74 let, ugotovili velike razlike pri preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D v različnih letnih časih - med novembrom in aprilom pa jih kar 80 odstotkov ni bilo zadostno preskrbljenih s tem vitaminom," je še pojasnila Žmitkova.

Predstavnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje Matej Gregorič je dodal, da so v raziskavi z upoštevanjem običajnih prehranjevalnih navad prebivalcev Slovenije ugotovili, da najpomembnejše prehranske vire vitamina D predstavljajo živila živalskega izvora, še posebej ribe in jajca. Ključen problem pa je, da vitamin D v večjih količinah vsebujejo živila, ki so redko v naši prehrani, kot so ribe severnih morij in ribje olje, zaradi česar skupni prehranski vnosi z živili ne pokrijejo predvidenih potreb v jesensko-zimskem času.

V raziskavi ni bilo skoraj nikogar, ki bi s prehrano zaužil priporočeno količino vitamina D, zato bo za zagotovitev ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D treba pretehtati ukrepe za njegovo nadomeščanje, s poudarkom na največji zaščiti ogroženih populacijskih skupin, je izpostavil Gregorič.

Vodja skupine za pripravo nacionalnih priporočil za preskrbo z vitaminom D Marija Pfeifer je napovedala, da bodo nacionalne smernice lahko predstavili leta 2022, kar bo političnim odločevalcem olajšalo načrtovanje ukrepov za zagotavljanje ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D. Še posebej skrbno obravnavajo nekatere ogrožene skupine. Posebno veliko tveganje za hudo pomanjkanje vitamina D je pri prebivalcih domov za starejše občane in vseh tisti, ki pretežno bivajo v zaprtih prostorih.

Na to področje je posegla tudi pandemija, saj je vitamin D zelo pomemben za optimalno delovanje prirojene imunosti - omogoča imunskim celicam v naših sluznicah, da učinkovito odstranijo in uničijo vdirajoče viruse, bakterije ali glive. Na ta način dokazano zmanjšuje zbolevanje za akutnimi okužbami dihal, najbolj učinkovito pri tistih, ki jim je pred nadomeščanjem vitamina D tega primanjkovalo.

Med drugim so predlagali novo indikacijo za predpisovanje vitamina D na recept, da bi izboljšali doslej zelo slabo preskrbljenost z vitaminom D in tako pri prebivalcih domov za starejše občane zmanjšali tveganja za padce, zlome, okužbe in mišično šibkost. Pobuda je bila dobro sprejeta, tako da je zdaj na stroške zdravstvenega zavarovanja možno nadomeščanje vitamina D osebam, ki zaradi zdravstvenih razlogov pretežno bivajo v zaprtih prostorih. Gre za pomemben korak naprej. Da bi zaščitili tudi ostale prebivalce, pa bodo potrebni še dodatni ukrepi, je še dejala Pfeiferjeva.