Prebolevniki po cepljenju s cepivi mRNA verjetno dosmrtno zaščiteni pred covidom-19

Študija

7. 7. 2021, 09:45 | Zdravje | Vir: STA

                            Prebolevniki po cepljenju s cepivi mRNA verjetno dosmrtno zaščiteni pred covidom-19 (foto: profimedia) profimedia

Cepljenje s cepivi mRNA, kot sta cepivi družbe Pfizer in Moderna, lahko več let nudi trajen imunski odziv v telesu proti novemu koronavirusu, piše v nedavno objavljeni študiji v znanstveni reviji Nature. Pri tistih, ki so covid-19 preboleli, bi lahko tovrstna cepiva nudila dosmrtno zaščito, ocenjujejo znanstveniki.

Ugotovitve pritrjujejo več študijam, da večina ljudi, ki so bili cepljeni s cepivi mRNA, ne bo potrebovala dodatnih odmerkov, če se virus in njegove različice ne bodo preveč spremenile. Prebolevniki pa verjetno ne bodo potrebovali dodatnih odmerkov, tudi če pride do opaznejše evolucije virusa.

"To je dober znak, kako trajna je naša imunost po tem cepivu," je povedal imunolog z Washingtonske univerze v Saint Louisu Eli Ellebedy.

V študiji so obravnavali samo cepiva vrste mRNA ne pa tudi vektorskih, kot sta cepivi proizvajalcev Johnson & Johnson in AstraZeneca. Kljub temu vodja študije Ellebedy ocenjuje, da vektorska cepiva ne nudijo tako dolgotrajne zaščite.

Ellebedy je s kolegi v eni od preteklih študij že opozoril, da prebolevniki hranijo imunske celice, ki prepoznajo novi koronavirus, v kostnem mozgu najmanj osem mesecev po okužbi. Druge študije pa ocenjujejo, da bi se lahko spominski limfociti B krepili celo leto dni po okužbi.

Glede na te ugotovitve strokovnjaki ocenjujejo, da bi imunost trajala leta ali celo dosmrtno pri osebah, ki so prebolele covid-19 in bile kasneje cepljene. Zaenkrat ni znano, ali to velja tudi za tiste osebe, ki so samo cepljene. Ekipa okoli Ellebedy raziskuje ravno to vprašanje s preučevanjem bezgavk, kjer se imunske celice učijo prepoznavati in boriti proti virusu.

Po okužbi ali cepljenju se v bezgavkah vzpostavi posebna zarodna struktura, ki pripomore k urjenju limfocitov B, da ti prepoznajo različne sklope virusnih genetskih sekvenc. Večji kot je razpon, dlje se bodo celice učile in bolj verjetno se bodo lahko obranile pred morebitnimi novimi različicami virusa.

V raziskavo so vključili 14 oseb, med njimi osem prebolevnikov, ki so jih cepili z dvema odmerkoma cepiva Pfizer. Pri 14 osebah so vzeli vzorce iz bezgavk po treh, štirih, petih, sedmih in 15 tednih od prvega odmerka. Ugotovili so, da je zarodna struktura še vedno precej aktivna 15 tednov po prvem odmerku, število spominskih celic, ki prepoznajo novi koronavirus, pa ni upadlo. Reakcije so trajale skoraj štiri mesece po cepljenju. To je po oceni Ellebedyja zelo dober znak, saj običajno zarodni centri dosežejo vrhunec okoli dva tedna po imunizaciji, nato pa začne aktivnosti upadati.

Dodatni odmerki le za imunsko šibkejše

Rezultati namigujejo, da bo velika večina cepljenih ljudi zaščitenih tudi dolgotrajno, vsaj pred obstoječimi različicami. Starejši odrasli, tisti s šibkim imunskim sistemov ali ki jemljejo zdravila za zatiranje imunosti, pa bodo verjetno potrebovali dodatne odmerke. To pa naj ne bi veljalo za tiste, ki so bili cepljeni po prebolelem covidu-19.

Točno koliko časa bo zaščita po cepljenju s cepivi mRNA zadostna, je sicer težko predvideti, še opozarjajo znanstveniki. Eden od pomembnih dejavnikov je tudi evolucija virusa. Po njihovem bi osebe morda potrebovale dodaten odmerek zaradi novih različic in ne ker bi imunost po prvih odmerkih začela padati. Bi pa lahko dodatni odmerki glede na dosedanje ugotovitve v telesu naredili podoben odziv, kot pri tistih, ki so bili cepljeni po preboleli bolezni, še ocenjujejo v študiji.