9. 11. 2020, 12:58

Preverjanje kakovosti zaradi povečane ponudbe prehranskih dopolnil z vitaminom D

profimedia

Ob vse večji ponudbi prehranskih dopolnil se v javnosti hkrati pojavljajo vprašanja o kakovosti posameznih izdelkov. Tudi v Sloveniji je bila to že tema številnih javnih razprav. Čeprav podatki potrjujejo dvomljivo kakovost in celo nevarnost posameznih izdelkov, pa takšno posploševanje za vsa prehranska dopolnila ni primerno.

Kljub temu, da zakonodaja prehranska dopolnila uvršča med živila, se od slednjih bistveno razlikujejo.

Gre za kapsule, tablete in podobne oblike, njihov namen pa je dopolnjevati običajno prehrano s hranili in drugimi aktivnimi snovmi.

Če pri običajnih živilih kakovost potrošnik lahko večinoma prepozna na podlagi okusa, vonja in izgleda živila, pa pri prehranskih dopolnilih lahko le zaupa proizvajalcu in njegovim trditvam, saj so mu laboratorijske metode, s katerimi bi kakovost lahko preveril, nedostopne.

"Da bi prebivalcem pomagali prepoznati kakovostna prehranska dopolnila, smo na Inštitutu za nutricionistiko začeli izvajati program preverjanja kakovosti, v okviru katerega bomo javno objavili seznam preverjenih prehranskih dopolnil. Zaradi posebnega javno-zdravstvenega interesa, se bomo najprej osredotočili na prehranska dopolnila z vitaminom D. Za večjo celovitost seznama bomo v vzorčenju upoštevali tudi pobude potrošnikov. Prebivalci predloge lahko sporočijo z izpolnitvijo ankete o uporabi dodatkov z vitaminom D, ki je dostopna na spletni strani Inštituta za nutricionistiko," pa sporočajo iz taistega Inštituta.

Dopolnila so živila

Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano.

Gre za koncentrirane vire posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki so običajno v prometu v obliki kapsul, tablet in drugih podobnih oblikah, da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah.

Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko:

»Prehranska dopolnila so v osnovi izdelki, namenjeni dopolnjevanju običajne prehrane. Vendar je za določene skupine prebivalcev dodajanje posameznih hranil pomembno za njihovo zdravje. Za mnoge je tako na primer jeseni in pozimi priporočljivo dodajanje vitamina D, vegani in nekateri starejši odrasli dodajajo vitamin B12, ženske, ki načrtujejo nosečnost in nosečnice, pa prehrani dodajajo folno kislino. V takšnih primerih je zelo pomembno, da zaužita prehranska dopolnila v resnici vsebujejo deklarirane snovi v pričakovani količini.«

Varnost in kakovost prehranskih dopolnil je sicer odgovornost proizvajalca oz. nosilca dejavnosti, kot to velja za vsa živila. Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko:

»Če pri običajnih živilih marsikateri dejavnik kakovosti lahko vidimo in okušamo, pa so prehranska dopolnila zelo drugačna. Potrošnik lahko le zaupa proizvajalcu in njegovim trditvam, so mu laboratorijske metode za preverjanje kakovosti niso dostopne. Zaradi dvomov v kakovost posameznih prehranskih dopolnil, s strani potrošnikov prejemamo vprašanja, ali izdelki po svoji sestavi ustrezajo navedbam na označbi.«

Skrb potrošnikov je razumljiva, saj podatki kažejo na to, da so na trgu že bili najdeni izdelki, ki sploh niso vsebovali aktivne sestavine, in takšni, kjer je bila vsebnost sestavin precej višja, od deklarirane. Področja kakovosti prehranskih dopolnil sistematično ne spremlja nihče. Tovrstni izdelki so sicer tudi predmet nadzora inšpekcijskih služb, vendar so aktivnosti nadzornih organov v prvi vrsti razumljivo usmerjanje v omejevanje tveganj za zdravje ljudi.

Z namenom podpore prebivalcem je Inštitut za nutricionistiko začel z izvajanjem programa preverjanja kakovosti prehranskih dopolnil.

Prof. dr. Igor Pravst:

»Sistematično bomo vrednotili kakovost prehranskih dopolnil, ki jih bomo kupili v prosti prodaji, jih analizirali, in javnost obvestili o izdelkih, ki po svoji sestavi ustrezajo označeni vsebnosti aktivnih snovi. Takšni izdelki bodo objavljeni na seznamu preverjenih prehranskih dopolnil, ki ga bo vzdrževal Inštitut za nutricionistiko. Zaradi posebnega javno-zdravstvenega interesa, se bomo najprej osredotočili na prehranska dopolnila z vitaminom D.«

Naročila za vrednotenje posameznih izdelkov lahko v prvi vrsti podajo proizvajalci – za svoje izdelke, v proces vključevaje pa smo vključili tudi potrošnike.

Doc. dr. Anita Kušar:

»V program želimo zajeti aktualna in za potrošnike zanimiva prehranska dopolnila z vitaminom D. V ta namen potrošniki lahko izpolnijo anonimno anketo o uživanju tovrstnih prehranskih dopolnil, s katero želimo identificirati najbolj aktualna prehranska dopolnila. Anketa je dostopna na spletni strani inštituta.«

Preverjanje kakovosti prehranskih dopolnil je povezano z znatnimi stroški. Izdelke je namreč potrebno neodvisno kupiti in preveriti njihovo kakovost, tudi z analizo v zunanjem akreditiranem laboratoriju. Izdelki vključeni na seznam bodo predmet rednih obdobnih pregledov in bodo, v primeru ugotovljene neustreznosti, iz seznama umaknjeni. Vzpostavitev programa bo financiral Inštitut za nutricionistiko iz lastnih sredstev in iz donacij dohodnine, ki mu jo zaradi delovanja v javnem interesu na področju prehrane lahko namenijo državljani. Uvrstitev prehranskih dopolnil na seznam bodo lahko naročila tudi podjetja za svoje izdelke, pri čemer bodo le-ta tudi pokrila stroške preverjanja kakovosti teh izdelkov.

Osnovo za preverjanje kakovosti sestave prehranskih dopolnil bodo predstavljala Priporočila za zagotavljanje kakovosti prehranskih dopolnil (Pravst in sod. Farmacevtski vestnik, 2012(63):212-224), posodobljena z relevantno zakonodajo in z upoštevanjem Smernic za pristojne organe za nadzor skladnosti v zvezi z določitvijo dovoljenih odstopanj za hranilne vrednosti in priporočil EFSA glede zgornjih varnih vnosov hranil.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord