Prihaja zima: kaj to v resnici pomeni sredi pandemije koronavirusa?

Nova spoznanja

23. 9. 2020, 16:07 | Zdravje | Piše: N.Z.

                            Prihaja zima: kaj to v resnici pomeni sredi pandemije koronavirusa? (foto: profimedia) profimedia

Že nekaj mesecev se številni sprašujejo, kaj prinašata jesen in zima v trenutku, ko se svet še vedno bori s pandemijo koronavirusa.

Medtem ko se nekateri bojijo, da se bodo v zimskih mesecih primeri obolelih s covidom-19 povzpeli v nebo tako, kot smo to vajeni za število obolelih pri sezonski gripi, pa znanost, ki z vsakim novim dnem virus pozna še nekoliko bolj, v to ni več tako zelo prepričana.

Covid-19 namreč še zdaleč ne ’funkcionira’ tako kot virusi gripe, ki naravnost ljubijo hladno in suho vreme, zaradi česar se od decembra do marca tako hitro širijo med ljudmi.
Covid ni isto kot pljučnica ali gripa!

Robert Dingwall, profesor sociologije na univerzi Nottingham Trent in oddelka za zdravje, ki se ukvarja z grožnjo epidemije virusa, je za Independent povedal:

"Med ljudmi je razširjeno mnenje, da se covid-19 vede tako kot pljučnica. V resnici pa za to nimamo nobenih dokazov. Nasprotno. Vse bolj se zdi, da letni časi nimajo nobenega vpliva na širjenje virusa. V Astraliji so na primer beležili primere okužb tako poleti kot zdaj, ko je pri njih zima."

Micheal Head, senior raziskovalec globalnega zdravja na univerzi v Southamptonu, se z njim strinja.

"Naraščanje primerov z okužbami v tako vročih delih sveta, kot so tropi, kaže, da virusu sonce in vlaga ne prideta kaj dosti do živega."

Dr. Simon Clark, profesor mikrobiologije na univerzi Reading:

"... to razloži, zakaj čez poletje nismo videli znatnega upada primerov okužb, kot smo pred tem upali. Še februarja je veliko ljudi govorilo, da bo virus čez poletje izginil, da bo za to poskrbelo vroče sonce. Že takrat mi ni bilo jasno, kako lahko ljudje nekaj takega upajo, ko pa v Braziliji takrat še zdaleč ni bilo hladno, pa imajo tam vseeno velike težave. tudi na Floridi ali v Kaliforniji beležijo visoke številke okužb, pa tudi tam še zdaleč ni hladno."

Dr. Clark nato še dodaja, da se pozimi vendarle poveča tveganje, saj se ljudje bolj zadržujejo v notranjih prostorih:

"Ta hip s prijatelji še lahko posedate zunaj na vrtu, česar decembra ne boste več mogli, tako kot januarja ne boste več posedali v parku. Vsaj ne daljši čas. Zima nam enostavno nudi manj priložnosti za to, da bi bili dolgo časa zunaj."

Dr. Jenna Macciochi, predavateljica imunologije na univerzi Sussex, se strinja, da zunanje temperature ne bodo igrale večje vloge pri tej vrsti virusa, bodo pa vsekakor vplivale na naše vedenje.

"Težje bomo vzdrževali socialno distanco, kar je vsekakor razlog za skrb. Vemo namreč, da je prav socialna distanca s še nekaj ostalimi ukrepi najpomembnejša pri omejevanju širjenja virusa. Ljudje smo na splošno raje zunaj, če nam to lepo vreme dovoljuje."

Dr. Dingwall k temu dodaja, da gre vendarle pomisliti tudi na ventilacijo (in torej zračnost katerega koli prostora):

"Mislim, da bi vse to lahko bil manjši problem, kot se ljudje bojijo. Zračnost notranjih prostorov bo pozimi praktično ista, kot je danes. Vse je odvisno zgolj od tega, kako kužni so ljudje in kako blizu nam pridejo."

Dr. Head v polemiko dodaja:

"Delo v zdravstveni oskrbi je bolj intenzivno v zimskih mesecih. Tudi zato j pomembno, da število primerov okužb držimo na kar najnižji ravni. Pozimi, ko bo tudi siceer več respiratornih obolenj, bo zdravstveni sistem pod precejšnjim pritiskom. Še posebno gripa nas skrbi. Kakšno leto je ta zgolj blage oblike, da bi bila naslednje leto vse kaj drugega kot to."

Pa dobre novice?

Dr. Clarke pravi, da te prihajajo z našim vse boljšim poznavanjem virusa. Prav zaradi tega, ker virus vse bolje poznamo, se zimskih mesecev ne boji več tako zelo.

"Morebitno epidemijo bomo znali bolje obvladovati, saj imamo zdaj že izkušnje. Prav tako smo danes bolje usposobljeni za hitra testiranja, ki so že postala rutinska, pa tudi zdravniki in medicinske sestre danes bolje vedo, kako bolezen zdraviti."

... pa vendar gre ljudi še posvariti, je prepričan dr. Clarke, namreč:

"Ljudje se morajo zavedati, da z jesenskimi meseci in v zgodnji zimi k nam prihajajo običajne sezonske prehladne bolezni. Več bo kašljanja in kihanja. Tokrat bomo ob smrkavem nosu vendarle vsakič znova pomislili, ali ne gre morda za nekaj drugega kot prehlad. Pomembno je, da tudi ljudje s prehladi, ki se tega v preteklosti morda niso najbolj striktno držali, v takšnih primerih raje ostanejo doma. Kot družba pa moramo poskrbeti, da bodo to lahko storili, ne da bi za to ekonomsko ali drugače trpeli."