Prim. dr. Lu Li, mojstrica tradicionalne kitajske medicine: "Vsakega človeka obravnavam individualno in celostno"

Kaj je značilno za TKM?

Kot je TKM že sama po sebi zapletena kot sistem, je obenem tudi najbolj preprosta. Edina in največja posebnost je ta celovitost, s katero dojemamo človeka. Ni večje prednosti kot to, da znamo na človeka gledati kot na celoto. Upoštevamo čustva, ki jih imamo, in potem bolezni, ki se posledično odvijajo tudi zaradi čustev.

Za kaj ste specializirani?

Petletni študij TKM je prvih nekaj let splošen, da študentje dobijo širšo sliko. V višjih letnik pa se začnejo specializirati, najprej dve leti, nato pa sledi še dodatni specialistični študij. Če študentje sprva ne zaobjamejo bistvo celotnega telesa, vseh funkcij vseh organov, specializacija ni vredna. Sama sem se odločila za specializacijo interne medicine in sem zdaj primarij interne medicine v kliničnem centru glavnega mesta province Junan, Kunmingu.

Potem sem se dodatno specializirala še za revmatološka obolenja, bolezni in delovanje jeter, trebušne slinavke in žolčnika ter hkrati opravila poseben izpit, ki povezuje zahodno medicino s TKM. Tako znam povezovati zahodno medicino s TKM. Če bi TKM študirali le iz knjig deset let, ne bi bilo v redu. Šele praksa je tista, ki začne uriti zdravnika. Pri nas je praksa zelo pomembna, začne se že v drugem letniku, ko študentje začnejo stažirati višjim zdravnikom, ki jih vzamejo pod okrilje.

Diagnostiko, ki nam je zelo pomembna, začnemo izvajati šele čez leta študija in prakse, ko začnemo ločevati 28 vrst različnih pulzov na zapestju, kjer se zaznava deset glavnih organov. Samo znanje iz knjig brez prakse ne da ničesar. Iglico je treba zapičiti z občutkom, ni dovolj, da jo le zapičiš na določeno mesto, kot je narisano v knjigah. Imam 34 let delovnih izkušenj, saj sem začela delati takoj po končanem študiju.

S čim si pomagate pri zdravljenju?

Že diagnostika je vrsta terapije, navsezadnje je treba najti vzrok bolezni. Pri nas so najbolj cenjeni diagnostiki in zeliščarji. Zanje pravimo, da so pravi zdravniki, saj se akupunkture lahko vsak priuči. V Sloveniji uporabljam diagnostiko, ki je predpogoj za terapijo. Uporabljam tudi akupunkturo, poleg pa še ventuz (okrogli kozarci različnih velikosti, ki jih zdravnik polaga na telo bolnika).

Vse to se pravzaprav uporablja v kombinaciji, ker je treba pristopiti celostno in se prilagajati. Uporabljam tudi moksibustijo, ki temelji na uporabi mokse – vrsta divjega pelina v obliki cigar. V poštev pride še TUINA, tradicionalna kitajska terapevtska masaža tistega dela telesa, kjer je težava. Uporabljam še akupresuro, ki prav tako spodbuja meridijane, stimulira določene točke.

Med izvajanjem terapij je najpomembnejše zeliščarstvo, uporaba različnih zeliščnih pripravkov. Šele z uporabo zelišč in drugih akupresurnih tehnik je zdravljenje celostno, saj je šele tako pokrit zunanji aspekt zdravljenja kakor tudi notranji. Del terapevtskih metod KTM sta tudi qigong tako kot taijiquan, ki je stara kitajska veščina gibanja in dihanja. Pri nas imamo bolnišnice, kjer se izvaja le zdravilni qigong.

Gre za to, da se energija qi začne zbirati v centru, kjer je izhodišče naše biti, esenca življenja. Obstaja zelo veliko vrst qigonga: zdravilni qigong, filozofski qigong, spiritualni qigong in borilni qigong. Namen pa je povsod enak, zdravljenje telesa. Ko govorimo o kakršnihkoli boleznih in imamo toliko poimenovanj za različne bolezni in akutna stanja, gre v resnici za povsem preprosto stvar, za neravnovesje znotraj telesa, neravnovesje vranjskega sistema.

Treba je le raziskati, kje je to neravnovesje, in ga vzpostaviti nazaj. Gre za neke vrste igro tako imenovanih petih elementov oziroma petih organov, iz katerih izvirajo vse težave. V najsplošnejšem smislu je stvar v uravnoteženju telesa, ko je treba vedeti, kateri organ je šibek, da ga podkrepimo, spodbujamo, da se vzpostavi ravnovesje.

Katerih pet organov je to?

To so jetra, srce, vranica, pljuča in ledvice, treba pa je upoštevati tudi njihove pare: žolčnik, tanko črevo, želodec, debelo črevo in mehur. Ko se vzpostavi ravnovesje na teh petih glavnih organih, sta zdrava telo in duh.

Koliko je pomembno stanje človekovega duha?

Stanje duha je zelo pomembno. Duh biva v celotnem telesu, naseljen je v vseh organih, čeprav ima po legendah in knjigah svoje domovanje v srcu. To ni povsem res, ker duh živi povsod, naseljen je tudi v mikrotkivih. Moramo ga stalno varovati pred boleznimi in rušenjem ravnovesja. Duh lahko zelo hitro pade iz ravnovesja.

Če je prizadet določen organ ali če je prisotno zelo dolgo pretirano čustvo ali če izbruhne neka bolezen ali mala težava, duh izgubi svojo moč in začne propadati ali se rušiti. Za sabo potegne čustveno nestabilnost, pripelje v labilnost, hkrati pa se začne v našem telesu in organih rušiti ravnovesje in izbruhne bolezen.

Kako postavljate diagnozo?

Obstajajo štiri metode: spraševanje, opazovanje, tipanje pulza in vonjanje. Že ko človek vstopi, ga začnem opazovati. Diagnozo postavljam tudi preko pulzov na zapestjih obeh rok, kjer se kažejo spremembe na notranjih organih. Ta je zelo specifičen in pomemben način, ker je treba biti pozoren na mikrozaznavanje, ki je znotraj telesa.

Med opazovanje pa spada še opazovanje jezika in oblog na njem. Včasih se pritiska uho na določenih točkah in če na določeni točki zaboli, je to tudi povezano z določenim organom. Opazujem tudi kožo, ki je zelo pomembna na vseh delih telesa. Pozorna sem tudi na govor. Tipam tudi določene organe, recimo če je ščitnica povečana, jo pretipam.

Kako pa zaznate stanje človeškega duha?

Stanje duha in energijo, ki jo človek prinese, je prva stvar, ki jo opazim. Veliko ljudi je zelo izčrpanih, kar se niti ne kaže toliko na očeh, kot na upadlem obrazu in mišicah, za katere skrbi vranica. Za človeka, ki je na splošno potegnjen navzdol, vem, da je utrujen, izčrpan in slabo spi.

Po drugi strani se človek, ki ima močne bolečine, obnaša drugače, ima drugačno držo. Že po prvi minuti, ko človek vstopi, dobim občutek, ki mi ga nadaljnja diagnoza potrdi. Včasih so tudi vonjali pazduhe. V nekaterih bolnišnicah na Kitajskem še vedno vonjajo izpljunek, urin in pot. To velja za nekatere stare zdravnike, mlajši pa tega v glavnem več ne počnejo. Zdaj so se modernizirali in začeli spogledovati z zahodnim svetom. Tako je lažje, ker vzamejo slino in jo dajo na test.

Pri zdravljenju z metodo KTM ne uporabljate kemije?

Določena kitajska zelišča lahko telo naredijo tudi toksično, ker so že same cvetlice ali recimo korenine toksične. S pravo predelavo se to izniči in jih uporabljajo za zdravljenje kakšnih hudih stanj. Vedno se uporabljajo le v bolnišnicah.

Ste svoj pristop zdravljenja prilagodili našim razmeram, glede na to, da živimo v drugačnih pogojih kot Azijci?

Res je, da smo vsi ljudje, ampak vsakega človeka je treba obravnavati individualno. Že na Kitajskem ločujemo zdravljenje na jugu od tistega na severu, ker je klima drugačna. Pristop KTM se deli glede na to, ali je kdo s severa, juga, vzhoda ali zahoda, potem pa se še upošteva to, da je vsak človek svoje individualno bitje, ki ima neke stvari od staršev, dedno zasnovo. V Sloveniji sem svoj pristop prilagodila tukajšnjim razmeram. Vi ste zelo vranični in jetrni tipi, ker premalo skrbite za vranico in jetra. Vsakega človeka obravnavam individualno.

Zakaj smo vranični tipi?

To je zaradi okolja, ampak dosti smo tudi sami krivi zaradi nepravilne prehrane. Ves čas menjamo načine prehranjevanja in ne damo telesu časa, da se prilagodi novemu načinu prehranjevanja.

Kako usklajujete zdravljenje pacienta, ki obiskuje naše zdravnike in obenem vas?

Če bi zahodna medicina in KTM bili združeni, bi se delali čudeži. Težko verjetno, da se bosta ti dve metodi združili v kratkem času. Na Kitajskem se je to združevanje že začelo, saj zdravniki obeh metod med seboj sodelujejo. Za določene stvari, sploh za akutna stanja, so operativni posegi zahodne medicine super, za krepitev in uravnovešenje organizma, stabilizacijo po operativnih posegih in preventivno pa je super TKM.

Več o metodah zdravljenja primarijke dr. Lu Li: www.daotkm.si

Pripravila: Suzana Golubov

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord