Darjo Hrib | 14. 4. 2020, 14:31

Priznam - ni bilo lahko zajeziti preobjedanja v času karantene (piše: Darjo Hrib)

Profimedia

Morda smo med pandemijo končno zlezli na zeleno vejo s perilom, ki čaka na pranje, in vsekakor nikoli nismo tako zelo vzdrževali čistoče balkona, ki je zdaj postal esencialni del naše karantene, nekoliko slabše pa jo je – če lastne izkušnje združim z informacijami z digitalnih kanalov – odnesla naša prehrambna disciplina.

Po četrti kavi, ki jo na predpraznično nedeljo pijem kar tako, iz čistega dolgčasa in tragičnega pomanjkanja kakršnekoli hrane, ki bi imela bolj tolažilne značilnosti (čokolada, sladoled, piškoti, potica ali karkoli v tem segmentu prehranske piramide, saj teh stvari zdaj namensko več ne kupujemo), sem pomislil, da bi to v resnici moral biti najbolj enostaven čas za sledenje zdravim prehranjevalnim vzorcem.

A se je zgodba odvrtela čisto drugače. Med načrtovane obroke so se vsiljevale malice in prigrizki in pokušine in kozarci tega in onega. Deloma je bila to posledica nemirnosti, ko zmanjka zabavnih (ali vsaj sprejemljivih) opravil in si čas zapolnimo s sestavljanjem sendviča ali pa zahrustamo v vrečko oreščkov, deloma pa zaradi stresa, ki ga povzroča negotovost te celotne situacije. Zato je bila moja prva poteza, da sem si zajtrk prestavil kar v termin tiskovne konference ob 11. uri dopoldne, ker me je takrat nekako najbolj vleklo k čustvenemu nažiranju.

Nenadzorovano utapljanje dolgčasa in negativnih čustev v hrani med pandemijo ni nič presenetljivega. Čeprav se je izolacija najprej zdela kot odličen čas za domači trening in športne jedilnike, smo hitro ugotovili, da nam čustva kar ne pustijo, da bi se lahko disciplinirano posvečali optimizaciji zdravega življenja. Da je za redno dnevno vadbo in strogo ločevalno dieto treba imeti tudi zadostno količino dobre volje, ki pa je v dneh, ko zunaj besni virus, v nas pa tesnobnost, vsekakor ni na pretek.

Tako sem zadnjih nekaj tednov od prijateljev in prijateljic poslušal predvsem zgodbe, ki so vključevale besno kopanje z žlico po velikem kozarcu nutelle, utapljanje stresa v vrečkah čipsa, prekomerno kuhanje, ker kaj pa naj človek počne potem, ko je že drugič vse pospravil, in obsesivno izdelovanje pekovskih izdelkov. In potem ravno tako obsesivna konzumacija teh izdelkov.

Zvezdniki potrjujejo, da tudi oni niso imuni. Igralka Naomi Watts je objavila, da je kar z rokami požrla celo torto in pripisala: "Pojejte svoje občutke." Influencer Luisa Ruocco je priznal, da je v izolaciji postal obseden s peko. "Vse, kar počnem, je, da pečem in jem."

V tem kaosu, ko se je zrušila vsakodnevna rutina, se je zrušil tudi sistem obrokov. Ti so se zameglili nekam na časovno premico, ki jo večina doživlja le še prek zunanje svetlobe. Pozabimo, koliko je ura, pozabimo, kdaj smo nazadnje jedli, zato jemo, ko pač jemo. In ker se čas med štirimi stenami odvija s približno isto hitrostjo kot v čakalnici na upravni enoti, jemo kar naprej. Da se zamotimo. Tako se ob enajstih ponoči nenadoma znajdemo na kavču s sveže pečenimi piščančjimi medaljoni, ki jih na koncu osladimo s škatlo piškotov Jaffa.

Znanstveniki pravijo, da je epidemiji koronavirusa hitro sledila še epidemija nestrukturiranega prehranjevanja. 35 odstotkov ljudi v karanteni naj bi jedlo več hrane ali slabšo kot običajno. 19 odstotkov jih pije več alkohola kot običajno. Nič kaj spodbudni podatki. Eni zdravstveni problematiki se bomo ognili tako, da bomo ustvarili novo?

Preden si popolnoma uničimo vsaj tisto osnovno prehranjevalno disciplino, ki smo jo imeli pred tole virusno tečnostjo, smo zato pri nas že po prvem tednu prenehali kupovati sladkarije. Če se je v manj okuženih dneh v omari redno našla škatla domačice, češ da imamo nekaj, če pridejo obiski (pa smo jo itak sami požrli, preden se je oglasil prvi zvonec), zdaj ta izgovor ne pije vode. Odpadejo sladoledi, čokolade, sladice in litri sladkih pijač. Saj veste, za obiske. Oster rez je bil v dneh, ko smo doma kar naprej, edina smiselna rešitev, saj bi nas drugače nekje na konec drugega tedna karantene verjetno našli nezavestne, z glavo v omari s sladkarijami.

Ko so se sčasoma začeli dnevi spreminjati v eno nerazločno časovno maso, je postalo jasno, da moramo nekako urediti tudi obroke. Rutina je šla rakom žvižgat – zdaj se zgodi, da se trikrat zbudiš in greš dvakrat pod tuš, pa je še vedno danes. Čas več nima resnejšega pomena. Ko se nekaj dni zapored znajdeš, kako s fantomsko lakoto ob dveh ponoči tavaš po kuhinji in razmišljaš, ali bi si umešal en mlečni riž, postane jasno, da so spremembe nujne.

Zato smo uvedli nekaj nujnosti, ki jih nutricionisti in ljudje z veliko bolj čvrsto voljo svetujejo vsem, ki so jim prehranjevalni vzorci v teh dneh popolnoma ušli z vajeti. Delujejo. Preverjeno.

  • Korak 1: Obroke si uredite ob točno določenih urah, da boste vedno vedeli, kdaj ste nazadnje jedli.
  • Korak 2: Kupujte samo stvari, ki jih boste pripravili za glavne obroke. Za prigrizke izberite zdrave stvari in se namensko ognite nakupovanju 'junk' hrane in sladkarij. 
  • Korak 3: Uredite si kakovostno spalno rutino. Zdaj je optimalen čas, da vsak dan dobite zadostno količino spanca. In potem to podaljšajte za še eno uro več v postelji. Zakaj pa ne?
  • Korak 4: Poskrbite, da so obroki uravnoteženi in da dobite dovolj hranljivih snovi, ker boste sicer čez 45 minut že premišljevali o tistem čokoladnem namazu.
  • Korak 5: Poskusite z 12- ali celo 16-urnim postom med zadnjim obrokom v dnevu in prvim obrokom naslednji dan (torej med večerjo in zajtrkom). Tako ne boste pozabili, kakšen je pravi apetit, namesto da ga zatolčete s še enim pudingom, preden se lahko primerno izrazi.