Psihosomatika: se potlačena čustva jeze in krivde res lahko izrazijo v telesnih simptomih?

Psihosomatske motnje lahko zajamejo kateri koli del telesa, najpogostejši odraz pa ostajajo prebavne motnje, kot so želodčne težave in razdražljivo črevo.

Hrana zagotavlja primarni obstoj. S simboličnega vidika je proces prebave najzgodnejša oblika upravljanja ter uporabljanja nečesa pridobljenega. Kadar se prizadeti organ ali simptom zdravi, pogosto na dan privrejo psihični simptomi, kot je depresija, zasvojenost ali anksioznost, saj imajo motnje prebavnega trakta v osnovi skupne značilnosti s temi psihičnimi stanji.

"Želodčne funkcije, njegova gibljivost, pretok krvi in izločanje so močno povezane z aktivnostjo nadrejenih živčnih procesov in prevladujočim čustvenim stanjem. Sovražnost in zamerljivost pospešujeta pretok hrane, prestrašenost, anksioznost in depresivne misli pa zmanjšujejo izločanje kisline, pretok in gibljivost želodca," pravi Špela Klara Jambrek, univ. dipl. psih..

Nastanek telesnih simptomov

Telesni simptom, ki nastane zaradi takih psihičnih konfliktov, si lahko predstavljamo kot neko fiziološko kapsulo, ki obdaja bolečo tematiko.

Kapsula ima funkcijo zaščite pred bolečino, hkrati pa tudi preprečuje, da bi se naša duševnost odzvala na okolje s povratno informacijo in sprostila napetost. S tega vidika predstavlja blokado, a tudi referenčno točko problema, v katero se projecira pomen bolezni.

Na ta način telesni simptom posamezniku sporoča pomen bolezni.

"Osebnostne značilnosti igrajo pomembno vlogo pri številnih boleznih, vendar pa še vedno ne znamo odgovoriti na vprašanje, zakaj določeni ljudje z enako osebnostno predispozicijo razvijejo psihosomatska obolenja in drugi ne.

V preteklosti so posamezne teorije poudarjale , da za določenimi psihosomatskimi boleznimi obolevajo ljudje s specifičnimi osebnostnimi značilnostmi in psihičnimi konflikti. Tako so menili tudi, da so ljudje z glavoboli perfekcionisti in pretirano zahtevni do sebe, ljudje z astmo pa so odvisni in jih je strah ločitve od zanje pomembnih ljudi.

Te teorije danes ne držijo več, saj vemo, da je kronični stres v kombinaciji z biološko občutljivimi organi, predispozicija za psihosomatske bolezni, pri čemer pa je ranljiv organ lahko kjerkoli v telesu. Zaradi večje biološke občutljivosti organa imajo torej nekateri ljudje ob kroničnem psihičnem stresu težave s prebavo, drugi s kožo, tretji imajo glavobole in podobno,« pa ve odgovoriti asist. mag. Sana Čoderl, specialistka klinične psihologije; Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo.

Za še več branja vabimo na članek PSIHOSOMATIKA: ko simptome bolezni poganjajo potlačena čustva

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del