Psihoterapevtka: »Ljudje delajo napako, ko si hrano PREPOVEDO, potem pa o njej pričnejo razmišljati kot obsedeni!«

V prispevku za miss7zdrava je med drugim zapisala:

»Naj bo to dobra ali slaba novica, hujšanje ni matematika, zato trditev ’manj jej in več se gibaj’ ne deluje sam po sebi. Če uspe v prvo, se pri 98 % ljudi po zaključku diete kilogrami hitro vrnejo. Hujšanje je veliko več kot samo matematika. Postati vitek in ostati vitek je proces, ki zajema spreminjanje naših prepričanj tako o hrani kot aktivnosti. S kognitivno psihoterapijo spreminjamo vzorce razmišljanja in vedenja. Brez te spremembe je postulat ’manj jej in več se gibaj’ nemogoče uresničiti.«

Psihoterapevtka nato opozori na najbolj pogosto in največjo napako v razmišljanju tistih, ki se odločijo shujšati.

»Najpogostejša in največja napaka v razmišljanju je: od jutri naprej sem na dieti, od jutri naprej bom jedel manj in jutri pričnem telovaditi. Nikoli ni: od jutri. Nekateri ljudje v to idejo tako močno verjamejo, da so nato celo življenje na dieti, ampak to na ’dieti od jutri naprej’ in na tej ’dieti od jutri naprej’ pridno nabirajo nove odvečne kilograme. Sami sebi namreč neprestano dovoljujejo jesti preveč, saj verjamejo, da bodo tokrat ’od jutri naprej’ zares prešli na dieto. In tako razmišljajo vsak dan, da si lahko ’samo še danes’ privoščijo hrano, ker bodo ’že jutri’ na dietnem režimu. Ali še hujša verzija, ko se vsak dan nagrajujejo s hrano, ki je ’že jutri’ ne bodo smeli več jesti. Tako se vsak dan vrtijo v začaranem krogu.«

Se zdi znano? Berite dalje.

»Biti na dieti ni lahka stvar,« je v nadaljevanju jasna Iva Stasiow. »Številni verjamejo, da je to lahko in da vitki ljudje jedo ’naravno’ brez razmišljanja. To pa ni res. Hrana je nujna za naše preživetje, hkrati pa je velik vir ugodja, ki je danes neverjetno dostopen. Da bi ohranili ravnotežje v življenju in psihično zdravje, potrebujemo ugodje. Tu gresta dobro z roko v roki hrana in gledanje televizije. To je najbolj dostopen način doživljanja ugodja in na žalost se takšnemu vzorcu predaja izjemno veliko ljudi. Gre za instant ugodje, ki se mu je le težko odreči. In potem je tu dejstvo, da je večina zlahka dostopne hrane nadvse okusna, a tudi zelo nezdrava in hitro ustvarja določeno vrsto odvisnosti, saj soočeni s stresom pričnemo hrepeneti po tej hrani, da bi telo in um ’spet’ doživela ugodje in hipno sprostitev. Ko to nekajkrat ponovimo, se ujamemo v začaran krog.«

Kako pa to počnejo vitki ljudje?

»Vitki ljudje večinoma niso takšni kar po naravi ali genetsko. Tudi oni razmišljajo o hrani. Včasih pretiravajo, a potem v naslednjih dneh jedo manj, izbirajo hrano, ki jo bodo jedli, trenirajo ali pa se veliko gibljejo. Ti vitki ljudje so se teh pravilnih vzorcev razmišljanja in vedenja priučili že v otroštvu,« še piše psihoterapevtka in dodaja: »Veliko ljudi misli, da je hrana in odnos do hrane izven njihovega nadzora. In potem si prepovedo uživati določeno hrano do konca življenja. Učinek takšne prepovedi pa je, da si je želijo še več. Ko se trudimo, da na nekaj ne bi mislili, tisto naenkrat postane edino, kar nam hodi po glavi. Tako ponovno ojačamo prepričanje, da stvari niso pod našim nadzorom in da smo proti hrani nemočni.«

Psihoterapevtka z bralci nato deli izjemno močno tehniko, ki je temu izzivu kos.

»Gre za tehniko odlašanja z uživanjem ’nevarne’ hrane, a le za določen čas. Povedano enostavno: odločiti se moramo za točno določen dan v dnevu ali tednu, ko se s to hrano lahko pregrešimo. Ko se torej pojavi želja prav po tej hrani, zadovoljitev odložimo na termin, ko si bomo to brez slabe vesti dovolili.«

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord