Rešitev je znana, čakalne dobe pa vsak dan daljše (piše: Ana Turk)

Intervju z Dorijanom Marušičem

24. 4. 2020, 15:20 | Zdravje | Piše: Ana Turk
Rešitev je znana, čakalne dobe pa vsak dan daljše (piše: Ana Turk) (foto: profimedia) profimedia

Si mislite, da je recept, kako skrajšati čakalne dobe, že dolgo razkrit, mi pa na preglede kar čakamo in čakamo; zaradi covida-19 še dlje?

Za krajšanje čakalnih vrst ni potrebna velika znanost. Tudi gora cekinov ne. Potreben je le zdrav razum. In dober matematični izračun. Tako se bere pismo nekdanjega ministra in zdravnika Dorijana Marušiča, ki ga je pred petimi meseci naslovil na zdaj že nekdanjega ministra Aleša Šabedra in prvega moža Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjana Sušlja.

A glej; od Šabedra o odgovoru ne duha ne sluha, od Sušlja nekaj vljudnostnih fraz in lepih želja v letošnjem letu, o predlaganih rešitvah Marušiča, s katerimi bi pod Alpami lahko in precej učinkovito skrajšali čakalne vrste, pa niti besede.

Marušič, ki boljši odziv glede na strokovno znanje, politične izkušnje in dosedanje sodelovanje pričakuje od aktualnega zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja, zato razkriva podrobnosti iz pisma. Iz rokava stresa recepte, kako bi lahko pacienti, ko bo karantena povsem mimo, hitreje prišli do prvih specialističnih pregledov, in ostri sliko, kje se v slovenski zdravstveni politiki vse bolj zapleta.

Na kaj konkretno ste zdaj že nekdanjega ministra in prvega moža zdravstvene blagajne v pismu opozorili?

Naš zdravstveni sistem skoraj zahteva opozarjanje na negativne posledice slabih in nepremišljenih ukrepov, in ker sta minister in generalni direktor ZZZS najpomembnejša odločevalca v zdravstvenem sistemu, sem ju opozoril na škodljivost lani sprejetih ukrepov glede obvladovanja časovne dostopnosti oziroma čakalnih dob za prvi pregled pri specialistu.

V pismu omenjate predvsem lanski tretji aneks k Splošnemu dogovoru, ki je osrednji 'krivec', da so se čakalne vrste pod Alpami še podaljšale. Kako jo je ta aneks zakuhal?

V lanskem Splošnem dogovoru je vlada Marjana Šarca za 15 specialističnih ambulantnih dejavnosti določila neracionalno visoko število minimalnih prvih specialističnih pregledov. Za področje kardiologije so, na primer, določili minimalno 930 prvih pregledov, čeprav je izvajalcem leto dni prej, torej leta 2018, v povprečju uspelo opraviti le 630 pregledov te specialnosti. Samo štirje od 78 izvajalcev so presegli magično številko 930.

Ta nepremišljeni dogovor so pozneje izničili z aneksom, s katerim so ponovno postavili točkovanje kot glavno spodbudo za financiranje specialističnih pregledov. Ampak pozor; ker izvajalci zdravstvenih storitev za opravljene prve specialistične preglede dobijo plačanih manj točk kot za kontrolne preglede z diagnostiko, so izvajalci po sprejetju tega aneksa, kar je logično, začeli opravljati več kontrolnih pregledov z diagnostiko kot prvih specialističnih pregledov, saj so tako nabrali več točk, ki jih plača ZZZS. Posledično se je število vseh čakajočih in nedopustno dolgo čakajočih, ki čakajo na prvi specialistični pregled, absolutno in relativno povečalo.

Izkazalo se je, da je načrtovano plačevanje prvih pregledov ministrstva in ZZZS primer slabe (sprevržene) prakse. Pričakovanih rezultatov ni. Ravno nasprotno; ob porabljenih dodatnih finančnih sredstvih več pacientov čaka dlje.

Kakšna bo letošnja praksa, še ne vemo, saj zdravstveno ministrstvo pod taktirko prejšnjega ministra Aleša Šabedra ni sprejelo Splošnega dogovora in z njim določilo letošnje financiranje, zdajšnje vodstvo se ubada s koronavirusom. Mi smo pa že sredi pomladi.

Ko sem na zadnjem nastopu na konferenci povprašal občinstvo, kolikokrat je izvršna oblast v zadnjih desetih letih pri sprejemu vsakoletnega Splošnega dogovora spoštovala Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, je bil odgovor; samo dvakrat. Leta 2011 in 2012. Ko so jih z zamudo le sprejeli, pa so sledili številni aneksi.

Načrtovanje v zdravstvu, ki bi moralo biti ena od osnovnih prvin prodornega menedžmenta, je omejena ali neučinkovita. Zakona se ne spoštuje. Tako je tudi z letošnjim dogovorom. Pogodbe z izvajalci ne bodo sklenjene do sredine maja, določila v zakonu v tej točki ne bodo spoštovana. Komentar ni potreben. Oziroma zadostuje ena sama opazka – to je nedopustno.

S čakalnimi vrstami bi se glede na povedano in zapisano lahko spoprijeli že z ustreznim Splošnim dogovorom. Kakšne so še druge rešitve, da pacienti ne bi čakali leto, dve celo tri leta na preglede, operacije?

Če plačujemo (ne)učinkovitost, dobimo (ne)učinkovitost. Če plačujemo na osnovi točk, kot je to pri nas, dobimo točke, pacienti pa so pri tem, žal, nepomembni, ker ne plačujemo potrebnega števila prvih specialističnih pregledov, ki jih potrebujejo.

Če parafraziram uglednega profesorja Marca J. Robertsa: Bistvo sistema nakupovanja storitve v zdravstvenem sistemu je sprememba obnašanja. Zato ne moremo vztrajno uporabljati preživetih metod razdeljevanja finančnih sredstev, še manj enakih metod na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, pa naj bo to za bolnišnice, zdravstvene domove ali koncesionarje.

Za začetek bi morali postaviti standard, ki bo temeljil na številu prvih pregledov za posamezno specialistično dejavnost, prilagoditi cene prvega pregleda in določiti pozitivne spodbude za izvajalce, na kar ministrstvo in ZZZS opozarjam že peto leto.

Odprava nedopustno čakajočih bi bila s tem možna, popolna odprava vseh čakajočih pa je ob zdajšnji velikosti problema skoraj utopija.

Da so čakalne vrste pod Alpami huda zagata, ugotavlja tudi Svetovna zdravstvena organizacija. V zameno za 330.000 evrov visoko letno članarino nam je dodelila dva strokovnjaka: dr. Josepha Figuerasa in prof. Luigia Siciliania. Njuna naloga je za začetek poiskati rešitve glede objave pravih podatkov o čakalnih dobah in čakajočih. Ja, tudi to v naši državi ni urejeno. Nimamo niti temeljev, na osnovi katerih bi se lotili krajšati vrste.

Pohvaliti moram ministrstvo, da jim je uspelo k sodelovanju pridobiti tako ugledna strokovnjaka. Siciliani je visoko citiran strokovnjak problema dostopnosti, s Figuerasom prijateljujem in desetletja strokovno sodelujem, a mi po zadnjem pogovoru konec januarja, žal, ni mogel predstaviti rezultatov dela, saj od ministrstva še ni imel poročila.

Vsekakor bi se tudi sam obrnil na uveljavljene strokovnjake za premostitev današnjih nesoglasij in oceno lastnih predlogov za obvladovanje problema dostopnosti. Seveda pa moraš za to najprej imeti izoblikovan lasten predlog.

Ne nazadnje sem to storil kot minister s predlaganim dokumentom Nadgradnje sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji. Tako Evropska komisija kot strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije so takrat podali zelo pozitivno mnenje in nekatere naše rešitve celo implementirali v prakso v drugih državah.

Če strneva: znanja imamo pod Alpami dovolj, pobude tudi so, a ne padejo na plodna tla, zato težave tako poglabljamo, da nas zdaj iz brezna vlečejo tujci.

Res je, v Sloveniji imamo strokovnjake, težava pa je, da izpostavljanje napak vidimo kot negativno kritiko, in ne kot pozitiven doprinos k razpravi in pravilnim rešitvam. To je velik problem predvsem ključnih odločevalcev v zdravstvu, ki verjetno ni povezan z neznanjem, ampak z željo po dokazovanju, oblasti, socialno priznanem položaju.

To so verjetno tudi razlogi, da odgovorov niste prejeli niti na svojo drugo pošto, naslovljeno na predsednika države Boruta Pahorja, zdaj že nekdanja predsednika vlade in hrama demokracije Marjana Šarca in Dejana Židana ter prejšnjega zdravstvenega ministra Šabedra. Kakšno sporočilo ste jim poslali?

Naštetim sem 26. februarja letos v elektronski pošti posredoval Analizo o finančni (ne)vzdržnosti zdravstvenega sistema v Sloveniji v prepričanju, da jim bo koristila pri premišljenih potezah in ukrepih v zdravstvenem sistemu Slovenije.

V analizi smo definirali osnovno košarico pravic in pri tem ugotovili, da so se neplačane obveznosti javnim izvajalcem lani povečale za 4,3 milijona evrov, 1. oktobra lani so znašale 56,2 milijona evrov, breme čakajočih nad dopustno čakalno dobo smo na 1. oktober lani ovrednotili na 45,5 milijona evrov, primanjkljaj osnovne košarice pa se je lani povečal za 17,3 milijona evrov oziroma za 0,5 odstotka celotne košarice zdravstvenih storitev. To rast smo ocenili kot visoko.

Analizirali smo tudi iztrošenost opreme v javnih zdravstvenih zavodih in ugotovili, da je kar 83 odstotkov opreme godne za odpis. Če bi je na primer odpisali tri četrtine, bi morali za nove investicije v opremo vložiti več kot 76 milijonov evrov.

Izhajajoč iz naštetih dejstev je razvidno, da dosedanji ukrepi obvladovanja stroškov v zdravstvenem sistemu niso uspešni in učinkoviti. Zato je skrajni čas za ukrepanje.

Ste s tem seznanili tudi vladno ekipo Janeza Janše?

Seveda, in glede na odziv ministra Gantarja pričakujem premike na boljše. Res pa je, da bo treba pred tem pripraviti novo analizo, saj je epidemija luknjo v zdravstvu le še poglobila.

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Ana Turk
Novinarka

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri