Robert Križaj: "Čuječnost ni samo za duhovneže in menihe v Himalaji."

Vse o čuječnosti

15. 2. 2020, 13:54 | Zdravje | Piše: Nataša Zupanc
Robert Križaj: "Čuječnost ni samo za duhovneže in menihe v Himalaji." (foto: profimedia) profimedia

»Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj vadil jogo in meditacijo, še manj, da ju bom kdaj poučeval. Enako presenečeni so bili moji prijatelji in družina, saj sem doštudiral ekonomijo in precej življenja preživel pred računalniki, pogosto kot programer. A kdo pravi, da to ni združljivo?«

V Sloveniji priznan učitelj programov čuječnosti v odnosih in za potrebe občega zmanjševanja stresa Robert Križaj je v sodelovanju z Mladinsko knjigo pred dnevi izdal izčrpen (in z mnoštvom dragocenih praktičnih izkušenj obogaten) priročnik, s katerim z bralci deli svoje zares široko znanje o metodi čuječnosti, ki v sebi nosi izjemen potencial, da postane trden temelj osmišljenega življenja in dobrih odnosov.

S prijaznostjo, modrostjo in bogatimi osebnimi ter učiteljskimi izkušnjami bralce knjige Čuječnost vodi skozi osemtedenski program urjenja duha in telesa tako, da se tudi sleherni lahko nauči razvijati drugačno, bolj zavestno življenje.

In da pri čuječnosti v resnici ne gre zgolj za še eno ezoterično novodobno pogruntavščino, ta hip že potrjujejo tudi številne aktualne študije.

Znanstvene raziskave namreč kažejo, da čuječnost pozitivno vpliva na pozornost, kognitivne sposobnosti, čustvovanje, vedenje in fiziologijo, uvodoma piše Robert Križaj. »Čuječnost je vse pomembnejša v psihologiji, psihoterapiji in medicini, pri soočanju s tesnobnostjo in depresijo, z odvisnostmi, kroničnimi boleznimi in bolečinami. Konkretno se spogleduje z izobraževalnim sistemom, poslovnim okolje in celo vojsko, tudi v Sloveniji.«

Robert Križaj, ki se je izobraževal neposredno pri utemeljitelju čuječnosti dr. Jonu Kabat-Zinnu z Univerze v Massachusettsu, se s čuječnostnimi praksami ukvarja že dobrih dvajset let. Njegova pot je bila polna ovinkov, vzponov, padcev, navdihov, spoznanj, razočaranj, obdobij zmede in obdobij jasnosti. Danes je zaradi vsega, kar je med svojimi iskanji izkusil, toliko bolj prepričan, da je mogoče čuječnostne prakse še kako dobro in s pridom vključiti v sodobni način življenja.

Moderni človek, stres & čuječnost

»Pri obvladovanju stresa je pomembno razumeti, da ne moremo predvideti in nadzorovati vsakega stresorja, ki se pojavi v našem življenju, torej vsega, kar se nam dogaja, ne glede na izvor. Lahko pa nadzorujemo naš odziv na doživljanje, ta pa je spet odvisen od naših prepričanj, ki jih gojimo o sebi in o tem, kako smo se sposobni soočati s trenutnimi okoliščinami,« v knjigi razlaga Robert Križaj.

Ko raziščemo, kateri stresorji so najmočneje prisotni v naših življenjih, po Križajevem mnenju kmalu pridemo na sled tudi resnični učinkovitosti čuječnosti v spoprijemanju z njimi. Čuječnost nam namreč pomaga na več ravneh.

  • Bolje se zavedamo telesa.

In ker se bolje zavedamo telesa, uspemo zaznati morebitne znake stresnih odzivov, ki se kažejo v telesu. Šele z boljšo zaznavo pa se lahko še pravi čas ustrezno odzovemo.

  • Bolje se zavedamo lastnih misli, prepričanj, premlevanj in presojanj.

Ozaveščeno dogajanje v umu, ki neprestano premleva dogodke, ne pa tudi dejstva, nam pomaga, da hitreje zaznamo negativno spiralo in se tako ognemo nepotrebnemu stresnemu odzivu.

  • Bolje se zavedamo svojih čustev.

Z večjim zavedanjem prihaja priložnost boljšega upravljanja s čustvi tako, da se jih zavemo, potem pa jih po potrebi ustrezneje in zavestno izražamo. Tako kljub težkim čustvom ohranjamo prisebnost.

  • Z redno vadbo čuječnosti vplivamo na delovanje amigdale.

Redna vadba čuječnosti zmanjšuje stresni odziv (boj-beg-otrplost). Zato lahko jasneje razmišljamo, ohranimo mir tudi v stresnih okoliščinah in po stresni situaciji hitreje okrevamo. Vse to vpliva na odnose, učinkovitost sprejemanja odločitev in ustvarjalnost.

  • Z redno vadbo čuječnosti lahko dlje ohranjamo osredotočenost.

Redna vadba čuječnosti znatno pomaga pri koncentraciji in osredotočenosti. S pomočjo čuječnosti naše misli manj tavajo, manj pa je tudi motenj pozornosti.

Starodavna tradicija čuječnosti & znanost

»Človek se s čuječnostno meditacijo ukvarja že več tisočletij,« je o izvoru modrosti, ki ji danes s pridom sledi in o njej številne uči, jasen Rober Križaj. »Prve študije o njenih psiholoških učinkih so se pojavile v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se zahodnjaki začeli vračati z dolgoletnih meditacijskih odmikov v Indiji in Mjanmaru. Napisane so bile v obliki osebnih izpovedi in opisov, a zato nič manj verodostojne. Sistematično so se nadaljevale s tečaji MBSR, ki jih je vodil Jon Kabat-Zinn s svojo ekipo od zgodnjih osemdesetih let dalje.«

V znanstvenih krogih te sprva niso vzbujale posebne pozornosti, potem pa se je okoli leta 2008 zgodil pravi preboj tudi v akademskih krogih.

»Na zemljevidu zahodne znanosti se je čuječnost znašla predvsem z razvojem kognitivne znanosti in nevroznanosti, ki uporabljata sodobne slikovne metode (funkcijsko magnetnoresonančno slikanje, računalniška tomografija, elektroencefalografija), s katerimi lahko v realnem času merimo aktivnosti in spremembe v možganih. Iz teh raziskav izhaja pomembno spoznanje, da so možgani ’plastični’, kar pomeni, da se lahko z učenjem spreminjajo vse življenje, ne le v mladosti, kot je veljalo dotlej. To pomeni, da imamo s treningom uma in telesa vse življenje možnost vplivati na lastno življenje,« je bil z dragocenim podukom v nova in revolucionarna spoznanja stroke o možganih v knjigi še jasen Robert Križaj.

Dosedanje raziskave pa kažejo še eno. Namreč, da je prav čuječnost eden najučinkovitejših načinov, da z uravnavanjem pozornosti vplivamo na lastno razmišljanje, vedenje, obvladovanje čustev in odnos do vsega, kar doživljamo. Še več. Izkazalo se je, da s pomočjo vadbe čuječnosti lahko vplivamo ne le na kakovost, temveč celo dolžino naših življenj.

Kljub nekaj tisoč študijam, ki med drugim jasno dokazujejo vpliv čuječnosti na koncentracijo, vzdrževanje notranjega miru, izboljšanja delovnega spomina in izboljšanja odnosa do sebe (in drugih), pa je znanstveno raziskovanje čuječnosti še vedno v povojih.

10 zmot in mitov o čuječnostni meditaciji

Medtem ko vam za več branja o tej zanimivi metodi priporočamo, da si v bližnji prihodnosti vzamete čas za študij Križajeve knjige o čuječnosti, v nadaljevanju nizamo zgolj še nekaj zelo razširjenih, a še kako napačnih prepričanj o čuječnostni meditaciji.

1. Čuječnost ni nekaj skrivnostnega ali nedoumljivega.

V resnici gre za preproste meditacije in vaje, ki jim je zlahka kos slehernik (čeravno Robert Križaj v knjig vadbo brez mentorstva ne priporoča odvisnikom, ljudem s suicidalno ideacijo ter v primeru psihoz, ki jih ni mogoče farmakološko zdraviti, PTSD, depresije in socialne anksioznosti).

2. Čuječnost ni tehnika sproščanja.

Medtem ko se skušamo s tehnikami sproščanja razbremeniti in nečesa znebiti, pa se pri čuječnostni meditaciji dogaja ravno nasprotno. Cilj čuječnosti je biti čim bolj jasno in intimno v stiku s tem, kar je (torej tudi napetostjo v nas), a vendarle drugače, t.j. z radovednostjo in sprejemanjem.

3. Čuječnost ni zgolj opazovanje dihanja.

Opazovanje dihanja se običajno uporablja zgolj za uvod v vadbo čuječnostne meditacije, ki si v osnovi želi človeka vključiti v celotno polje zavedanje (in torej ne le dihanja).

4. Čuječnost ni način za doseganje transa.

Cilj nekaterih meditacij je stanje transa, pri čuječnosti pa gre za nasprotno. Čuječnost si želi predvsem polno prisotnost in budnost v danem trenutku.

5. Čuječnost zato ni beg od problemov in realnosti.

Prav nasprotno, trdi Robert Križaj. Realnosti in težavam s pomočjo čuječnosti pogumno pogledamo v oči s sprejemanjem, prijaznostjo in sočutnostjo do sebe in drugih.

6. Čuječnost ni rešitev za vse težave.

Čeprav čuječnost učinkuje na raznovrstne vidike človekovega delovanja, pa v nekaterih okoliščinah tovrsten pristop morda ni najprimernejši. Poleg tega deluje subtilno in zahteva razvoj potrpežljivosti in vztrajnosti. Je skratka tek na dolge proge in nikakor ne ’instant tabletka za srečo’.

7. Cilj čuječnosti ni izprazniti um vseh misli.

Misli niso problem, če si iz tega ne naredimo problema sami. Preprosto jim pustimo, da so prisotne, a jih ne jemljemo kot resnico same po sebi. Poskusi utišanja vsake misli povzroča zgolj nepotrebne napetosti.

8. Čuječnost ni ukvarjanje samo s samim seboj in sebično dejanje.

Res je, da si v formalni praksi meditacije jemljemo čas zase in v tistem času nismo na voljo drugim. Po drugi strani pa bomo po vadbi čuječnosti v taistih odnosih z drugimi toliko bolj zares prisotni in čuječni.

9. Čuječnost ni samo za duhovneže in menihe v Himalaji.

Čuječnost je preprosto primerna za vsakogar, ki bi rad bolje obvladoval izzive vsakdanjika in si želi boljšega odnosa s sabo in drugimi.

10. Čuječnost ni religija, budizem, ni ezoterika.

Čeprav sodoben pristop k vadbi čuječnosti izhaja iz vadbe meditacije vipasana, ki temelji na Budovem učenju izpred 2600 let, niti Buda niti omenjena meditacija nimata elementov religije. Vajencem v čuječnosti zato ni potrebno ničesar posebnega verjeti. Celo zaželeno je, da imajo svojo izkušnjo in preizkusijo, kako se obnese pri njih.

Kaj pa čuječnost v resnici je?

Čuječnost je način posvečanja pozornosti sedanjemu trenutku brez kakršnih koli sodb.

Čuječi smo bolj povezani s svojim telesom in umom. Bolje se lahko soočamo z življenjem in ga bolj polno živimo. Stranski učinki so običajno boljši spanec, manj stresa, boljša samopodoba in več energije ter navdušenja.

Čuječnost: trening za obvladovanje stresa in polno prisotnost v življenju

»S svojo knjigo Čuječnost želim utemeljiti, zakaj je vadba čuječnosti tako pomembna za notranjo stabilnost in razsodnost v kaosu vsakdanjika.« - Robert Križaj

Stres v življenju je neizogiben in zdi se, da ga je čedalje več. Če ga ne zmoremo obvladovati, prej ali slej zbolimo. Program za zmanjševanje stresa, zasnovan na čuječnosti (MBSR), je izvoren in najtemeljiteje raziskan program za urjenje čuječnosti na svetu.

Nagli način življenja, množica obveznosti in nenehna priklopljenost na medije slabo podpirajo stik s samim seboj. Naša pozornost je razpršena, nenehno smo v stresu in ne poskrbimo zase, ko bi morali – ne prisluhnemo svojim lastnim potrebam. Posledice so kmalu vidne na telesu, umu in duši, saj čezmerni stres povzroča številne bolezni sodobnega časa, tudi izgorelost.

Priporočilo: »Knjigo priporočamo predvsem tistim, ki ne znajo izkoristiti danega trenutka, pač pa jim misli neprestano begajo v preteklost in prihodnost.« – Meta Černoga, Nedeljski dnevnik
Nataša Zupanc
Redaktor, urednik, novinar

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri