V mariborski bolnišnici nekatera dela namesto medicinskega osebja opravlja robot: pacienti razkrivajo, kako se obnese

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so v sklopu mednarodnega projekta HosmartAI, v katerem sodelujejo skupaj z mariborsko fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, pripravili demo predstavitev robotke Fride in njen napredek v času intenzivnega testiranja, pri katerem sodelujejo tako zaposleni kot pacienti. Robotko Frido so v mariborski bolnišnici v klinično okolje začeli uvajati pred letom in pol, ko so javnosti tudi predstavili prvi humanoidni robot na svetu. Vodja projekta je bil takrat Vojko Flis, ki je zdaj tudi v. d. direktorja UKC Maribor, na predstavitvi pa je še enkrat poudaril, da je robot namenjen pomoči zdravstvenemu osebju, nikakor pa ne njihovi nadomestitvi.

"Že ob prijavi projekta smo razmišljali v to smer, da lahko takšne vrste robot osebje razbremeni. Velik del osebja je pred začetkom izražal bojazen, da jih želimo zamenjati z roboti, pojavljali so se tudi pomisleki, da tople roke medicinske sestre ni mogoče nadomestiti. To niti ni namen tega, pač pa ravno obratno, da ima medicinsko osebje več časa za pacienta," je dejal Flis. 

Pacienti razkrivajo, kako se robotka Frida obnese

Testiranja so doslej potekala na kliničnem oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo ter na oddelku za torakalno kirurgijo, kjer so prišli v stik že z okoli 400 pacienti. Ti so se nanje po besedah Flisa odzvali zelo pozitivno, morda tudi zaradi tega, ker jim s tem pomagajo tudi razbiti monotonijo med bivanjem v bolnišnici.

Po besedah vodje projekta HosmartAI Izidorja Mlakarja, ki prihaja iz FERI, morajo izvesti klinično raziskavo zato, da bodo lahko ovrednotili delo robota. V raziskavi sodeluje sto pacientov, ki so v stiku z robotom, sto pacientov pa je v kontroli. V interakcijo z robotom so že v predštudijah vključili več kot 400 pacientov, v sami študiji pa je doslej sodelovalo deset pacientov. Prvi rezultati so, tako Mlakar, zelo pozitivni, saj se je zlasti pri osebju pokazalo, da so po začetnem odklonilnem odnosu iz etičnih razlogov mnenje že zamenjali in so tovrstnemu razvoju bolj naklonjeni.

Pri zaposlenih je torej po prvotnih pomislekih zdaj, ko so videli, čemu je robot namenjen in kako se obnaša, ti izginjajo, je še dejal Flis in dodal, da je novost za njih samo humanoidna oblika robota, medtem ko je umetna inteligenca pri njihovem delu prisotna že kar nekaj časa, predvsem v centralnem laboratoriju in še na nekaterih drugih napravah.

Kaj robotka Frida pravzaprav počne?

Roboti bodo namreč v prihodnje opravljali ponavljajoča, monotona, dolgočasna in preprosta opravila, ki jih lahko prevzamejo, osebju pa bodo omogočali tudi njihovo krmiljenje z govorjeno besedo, kar bo pri Fridi in njenih naslednikih mogoče početi tudi v slovenskem jeziku. "Namen robota je, da opravi nekatera dela, ki jih zdaj počne medicinsko osebje, pa jih ne bi rabilo. Eden takih primerov je ob sprejemu pacienta na oddelku, kjer je potrebno izpolniti vprašalnik, kar zdaj zaposlenemu vzame vsaj 15 minut časa. To lahko brez težav naredi tudi robot in na tem področju ga tudi testiramo," je pojasnil vodja projekta in dodal, da hkrati robot vse to tudi digitalizira in ni potrebo prepisovanje.

Da bi robot lahko dokončno prevzel nekatera opravila, je po njegovem najprej potrebno dokončati predklinično raziskavo, po njej pa nekaj podobnega narediti še v kakšni drugi zdravstveni ustanovi v Sloveniji. Zatem je potrebno počakati na standardizacijo, kar lahko traja tudi pet do sedem let, v tem času pa je potrebno ugotoviti, ali je investicija v napravo, ki že v osnovi stane 20 tisoč evrov, upravičena in bo v zadostni meri vplivala na delovni proces in počutje pacientov. Skupna vrednost projekta HosmartAI je okoli deset milijonov evrov, od tega okoli 900 tisoč evrov pripade UKC Maribor in mariborski univerzi.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord