S specialistom smo se pogovarjali o eni od najbolj razširjenih bolezni

1 Kako bi laiku čim bolj preprosto in na kratko opisali, kaj je osteoartroza?

Osteoartroza je kronična nevnetna bolezen sklepov starejših ljudi, za katero je značilna degeneracija (okvara) sklepnega hrustanca. Je bolezen celotnega sklepa, ki sčasoma prizadene vse njegove dele, in je tudi najpogostejša bolezen, ki prizadene sklepe. Sinonimi osteoartroze so še artroza, degenerativni artritis, degenerativna sklepna bolezen in osteoartritis.

2 Na katerih delih telesa se bolezen lahko pojavi in kateri simptomi, znaki oziroma težave kažejo, da smo oboleli za osteoartrozo?

Načeloma je lahko prizadet katerikoli sklep v telesu, vendar so najpogosteje prizadeti veliki obremenjeni sklepi (hrbtenica, kolka, koleni) in mali sklepi rok ter palčev sklep na nogi. Artroza drugih sklepov, kot so ramena, gležnji, zapestja (sedlasti sklep) in komolci, je bistveno redkejša.

Za bolezen je običajno značilen komaj zaznaven začetek težav z občasnimi poslabšanji v smislu rahlih ali izrazitejših bolečin, okorelostjo in otekanjem prizadetega sklepa. Okorelost se pojavlja ob mirovanju, zlasti zjutraj in z aktivnostjo počasi premine. Z napredovanjem bolezni se pojavijo tudi krepitacije (pokanje, škrtanje, škripanje v sklepu), zmanjšan obseg gibljivosti, zadebelitev mehkih in koščenih delov sklepa in atrofija obsklepnih mišic. Ob poslabšanju in vnetni fazi artroze je značilna še dodatna oteklina sklepa (vnetje sklepne ovojnice s sklepnim izlivom) in izrazitejša bolečina. Tipično ni sistemskih, generaliziranih znakov bolezni, telesna temperatura in laboratorijske preiskave so običajno v normalnih mejah.

3 Zakaj pride do osteoartroze, kaj vpliva na njen nastanek, kaj jo povzroča?

Razlikujemo med primarno in sekundarno osteoartrozo. O primarni govorimo, ko ne moremo odkriti očitnega razloga za okvaro sklepa. Danes vemo, da na pojav osteoartroze vplivajo prekomerna telesna teža in pretirane, nefiziološke obremenitve sklepa, najverjetneje tudi hormonsko stanje (pogostejša je pri ženskah v postmenopavznem obdobju). Obstaja tudi genetska predispozicija (poligenska okvara), zato je pri obolelih pogosto pozitivna družinska anamneza.

Sekundarna osteoartroza pa se pojavi na predhodno okvarjenem sklepu, spremenjenem sklepu (po poškodbah, okužbah, pri razvojnih in prirojenih nepravilnostih, vnetnih artropatijah, npr. revmatoidnem artritisu …).

4 Je bolezen povezana s spolom, starostjo, morda celo z lokacijo bivanja? Je v katerem predelu sveta pogostejša kot drugod?

Bolezen je precej enakomerno razširjena po vsem svetu, po nekaterih raziskavah nekoliko pogostejša pri temnopolti populaciji. Pojavlja se pogosteje pri moških do 45. leta, pozneje pa je pogostejša pri ženskah.

Je bolezen starejših ljudi, incidenca strmo narašča po 50. letu in je najvišja po 70. letu starosti. S staranjem se sklepni hrustanec postopoma spreminja, prej gladka površina postaja neravna, lahko razpoka, v njem se nabira večja količina vode. Tak hrustanec je mehansko manj odporen in postaja vse tanjši, dokler postopoma ne izgine.

5 Se osteoartrozi z dobro preventivo oziroma določenim načinom življenja lahko izognemo? Koliko lahko nanjo vplivata redno gibanje in prehrana? Kaj bi ob tem svetovali?

Pojav, napredovanje in morebitni potek zdravljenja osteoartroze so v veliki meri odvisni od načina življenja posameznika. Zdrav način življenja s primerno in zdravo prehrano ter redno fizično aktivnostjo, vzdrževanjem primerne telesne teže, izogibanjem nepotrebnih poškodb, prisilnih drž ali dvigovanja pretirano težkih bremen nas prav gotovo do neke mere lahko obvaruje pred pojavom prezgodnje osteoartroze.

Pomembno pa je tudi dejstvo, da imajo ozaveščeni, poučeni in telesno aktivni posamezniki z osteoartrozo dokazano manj bolečin in živijo kakovostnejše življenje. Tem med rekreativnimi aktivnostmi svetujemo več kolesarjenja, nordijske hoje, plavanja oziroma podobne rekreativne aktivnosti.

Pri preprečevanju in zdravljenju osteoartroze je telesna aktivnost torej zelo pomembna. Prizadeti sklep je treba razgibavati, izvajati raztezne vaje in krepiti mišice, ki zaradi bolečin lahko hitro oslabijo in atrofirajo. Primerna telesna aktivnost in ustrezne vaje so tako naravni način izboljševanja funkcionalnosti osteoartrotično spremenjenih sklepov in zmanjševanja bolečin. Vaje je treba izvajati redno in pravilno, obseg in zahtevnost pa prilagajati splošnemu počutju in stanju sklepov, kjer naj bo bolečina opozorilni znak, kdaj je aktivnosti preveč oziroma katera ni ustrezna.

6 Kakšna je prognoza osteoartroze? Je ta zelo odvisna od posameznika ali obstaja neka splošna napoved bolezni? Ali v končni fazi lahko povzroči tudi hujšo invalidnost?

Potek osteoartroze je zaradi spontanega nihanja simptomov bolezni pogosto nepredvidljiv, sicer pa gre za kronično, počasi napredujočo bolezen posameznih sklepov.

Tudi v končnih, napredovalih stopnjah obrabe večjih sklepov bolezen po navadi ne povzroča hujše invalidnosti. V teh primerih se najpogosteje odločimo za operativno endoprotetično oskrbo, to je zamenjavo prizadetega sklepa z umetnim. Tak način zdravljenja je zelo uspešen, pomembno se izboljša funkcionalnost sklepa in odpravijo bolečine.

Reševanje napredovalih obrabnih sprememb predvsem ledvene hrbtenice je terapevtsko kompleksnejše, dolgoročna uspešnost zdravljenja je sicer ugodna, vendar manj predvidljiva v primerjavi z endoprotetično oskrbo.

Osteoartroza malih sklepov rok pa razen spremenjenega estetskega videza pogosto ne povzroča večjih funkcionalnih motenj.   

7 Kakšni so zdravljenje in ukrepi? So ti osredotočeni na lajšanje bolečine ali so na vidiku že kakšna zdravila, ki bi preprečila napredovanje osteoartroze ali bolezen celo ozdravila?

Zdravljenje osteoartroze je namenjeno zmanjševanju bolečin, izboljševanju gibljivosti in funkcionalnosti prizadetih sklepov. Zdravljenje artroze je torej izključno paliativno. Do zdaj namreč ni bilo ugotovljeno, da bi katerokoli zdravilo objektivno in zanesljivo izboljšalo kakovost okvarjenega sklepnega hrustanca, preprečilo nastanek ter napredovanje osteoartroze ali ozdravilo že prisotno bolezen. Sklepni hialini hrustanec pri odrasli populaciji skorajda nima potenciala obnavljanja, vsi pripravki ali zdravila, ki naj bi to omogočali, pa za zdaj nimajo z dokazi podprtega učinka. Res pa je, da je v posameznih primerih mogoče z določenimi preventivnimi operativnimi posegi upočasniti ali celo preprečiti nastanek prezgodnje osteoartroze.

Običajno zdravljenje začnemo z osnovnimi ukrepi, kot so zmanjševanje prevelikih sklepnih obremenitev s prilagoditvijo aktivnosti in zmanjševanjem prekomerne telesne teže. V začetnih stadijih predpišemo fizioterapijo, bolečine lajšamo z analgetiki (paracetamol, nesteroidni antirevmatiki, blagi opioidi …) in intraartikularnimi blokadami (kombinacija lokalnega anestetika in kortikosteroida, preparati hialuronske kisline …).  

8 Kakšno je vaše mnenje o prehranskih dopolnilih za lajšanje osteoartroze?

Namen farmakološkega zdravljenja je zmanjšati bolečino. Osteoartroza je kronična bolezen, kjer je potrebno dolgotrajnejše analgetsko zdravljenje. Dolgotrajnejša uporaba klasičnih antirevmatikov je problematična zaradi pogostih gastrointestinalnih težav, pri predpisovanju selektivnih antirevmatikov pa moramo biti previdni pri srčno-žilnih bolnikih. Zato se poskušamo izogibati njihovi dolgotrajni uporabi oziroma jih uporabljamo v najnižjih mogočih dozah.

Izkazalo se je, da ob sočasni uporabi raznih prehranskih dopolnil pri bolnikih z osteoartrozo lahko zmanjšamo oziroma omejimo vnos klasičnih analgetikov. Posebno primerna so pri bolnikih z blažjimi ali zmernimi oblikami osteoartroze. To še zlasti velja za preparate z bio-optimiziranimi izvlečki kurkume in tudi za preparate glukozamin ali hondroitin sulfata. Zaradi kakovosti in varnosti svetujem nakupovanje teh izdelkov v lekarnah. Pri kurkumi je pomembno, da se pacienti pozanimajo pri farmacevtih, kateri izdelki omogočajo dobro absorpcijo kurkume. Uporaba teh prehranskih dopolnil ima običajno manj stranskih učinkov, kontraindikacij in interakcij z drugimi zdravili, tako da je dolgotrajnejša uporaba varna.

9 V katerih primerih je potrebna operacija?

Operativno zdravimo najzgodnejše oblike osteoartroze, ko še lahko z operacijo spremenimo geometrijo sklepa tako, da nastanek artroze pomembneje upočasnimo ali celo odpravimo. Predvsem v otroštvu je treba odpraviti morebitne nepravilnosti geometrije sklepa.

V napredovalih stadijih osteoartroze, ko je kakovost življenja pomembno prizadeta zaradi stalnih bolečin, slabe gibljivosti ali deformacije sklepa, in ko konservativni ukrepi niso več učinkoviti, se odločimo za operativni način zdravljenja, torej zamenjavo sklepa z umetnim.

Pri napredovali prizadetosti ledvene hrbtenice pa je pogosto potrebna dekompresija utesnjenih živčnih struktur s stabilizacijo in zatrditvijo prizadetih segmentov.

Več o kurkuminu pa lahko preberete TU.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord